Kaj prinašajo višje obrestne mere za prihodnje posojilojemalce?
Obdobje ugodnejših stanovanjskih posojil se zdi, da se končuje, saj se banke odzivajo na dvig obrestnih mer. Ta mesec so nekatere banke v Sloveniji že začele ponujati kredite po višjih cenah, kar je povezano z naraščajočo inflacijo v evrskem območju, ki je posledica krize na Bližnjem vzhodu.
Dvig obrestnih mer že občutijo stranke pri poslovanju z bankami, kot so Nova Ljubljanska banka, UniCredit Banka in Sparkasse, ki so svoje obrestne mere dvignile aprila. Pričakovati je, da bodo temu zgledu sledile tudi druge banke.
Pri časniku Finance so ugotovili, da so Nova Ljubljanska banka in UniCredit Banka enakomerno dvignile obrestne mere za vse tri ročnosti posojil. NLB je dvignila obrestne mere za 0,10 odstotne točke, medtem ko je UniCredit povečal obrestne mere za 0,35 odstotne točke. Sparkasse se je odločil za spremembo cenika zgolj pri 20-letnih posojilih, kjer se je obrestna mera dvignila za 0,10 odstotne točke, medtem ko 30-letnih posojil sploh ne oglašujejo več. Ponudba najdaljših posojil se je zmanjšala, saj jih ponujajo le še štiri banke. Fiksne obrestne mere za te kredite se gibljejo med 3,5 % pri Intesa Sanpaolo in 3,8 % pri NLB, vendar kreditojemalci s pogajanji pogosto dosežejo ugodnejše pogoje.
Vpliv na javne finance in geopolitična tveganja
Dvigi obrestnih mer ne vplivajo zgolj na posameznike, temveč tudi na javnofinančni položaj Slovenije. Fiskalni svet opozarja, da javna poraba raste skoraj dvakrat hitreje kot prihodki, kar je trend, ki se letos še pospešuje. Primanjkljaj se je v prvih treh mesecih leta povečal za dodatnih 700 milijonov evrov. Ob tem se povečujejo tudi geopolitična tveganja, kar še dodatno otežuje situacijo.
Predsednik Fiskalnega sveta, Davorin Kračun, poudarja potrebo po premišljenih ukrepih za boj proti draginji. “Na eni strani mora vlada sprejeti visoke cene in tako racionalizirati porabo, na drugi strani pa, če želi preprečiti inflacijsko spiralo, ki lahko sledi cenam energentov, mora znižati dajatve, ki so še vedno visoke za energente, in tako nekoliko omiliti situacijo. Vendar takšni ukrepi so lahko samo začasni, imajo kratek dah, medtem ko je vprašanje vzdržnosti javnih financ, kako dolgo si lahko privoščimo takšne ukrepe,” opozarja Kračun.
Posledice za prihodnost posojilojemalcev
Posojilojemalci se bodo morali prilagoditi novim razmeram, kjer bodo obrestne mere verjetno ostale višje. To pomeni, da bodo morali skrbno pretehtati svoje možnosti in biti pripravljeni na pogajanja, da bi dosegli najugodnejše pogoje. Hkrati se bo verjetno povečalo povpraševanje po alternativnih finančnih produktih, ki bi lahko ponujali boljše pogoje v primerjavi s tradicionalnimi bančnimi krediti.
Vse te spremembe pa prinašajo tudi širše posledice za gospodarstvo, saj bodo višje obrestne mere vplivale na potrošnjo in investicije, kar bi lahko upočasnilo gospodarsko rast. Posojilojemalci, banke in država se bodo morali prilagoditi tem novim razmeram, da bi zagotovili stabilnost in vzdržnost gospodarstva.
Spletno uredništvo
