Evropa pred izzivom: Omejitve v prometu zaradi energetske krize

Evropski komisar za energijo, Dan Jorgensen, je izrazil resne pomisleke o trenutni energetski krizi, ki jo je sprožil konflikt v Perzijskem zalivu. Po njegovih besedah se situacija izziva s cenovno krizo razvija v celovito krizo oskrbe z energijo, kar ima znatne posledice za globalno gospodarstvo, poroča Politico. Jorgensen je v svojem pismu nacionalnim ministrom za energijo pozval k razmisleku o “prostovoljnih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja, s posebnim poudarkom na prometnem sektorju”.

“Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi lahko povečali porabo goriva, omejili prost pretok naftnih proizvodov ali odvračali od proizvodnje v rafinerijah EU,” je dejal Jorgensen. Dodal je, da je pomembno upoštevati čezmejne učinke nacionalnih ukrepov, da bi ohranili “usklajenost na ravni EU”. Pismo je bilo poslano v času, ko upada zaupanje v hitro rešitev konflikta v Iranu, kar povečuje možnost dolgoročnih pomanjkanj.

Evropski ministri za energijo v skupni razpravi

Evropski ministri za energijo so se danes sestali na izrednem srečanju, kjer so razpravljali o trenutnem stanju na energetskem trgu in opredelili področja, kjer je potrebna tesnejša koordinacija na ravni EU. Razpravljali so tudi o konkretnih ukrepih za blaženje visokih cen energije. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je po videokonferenci sporočilo, da države članice zaradi naraščajočih cen energentov poskušajo zmanjšati domače povpraševanje po gorivu.

“Ni univerzalne rešitve. Vendar je jasno, da več kot lahko storite za varčevanje z nafto, zlasti dizelskim gorivom, še posebej reaktivnim gorivom, bolje nam bo,” je izjavil Jorgensen. “Smo v položaju, ki se lahko poslabša, kjer je zmanjšanje povpraševanja dejansko potrebno,” je dodal.

Od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu so se cene plina v EU zvišale za približno 70 odstotkov, cene nafte pa za 60 odstotkov. “V finančnem smislu je 30 dni konflikta k že tako visokemu računu EU za fosilna goriva dodalo 14 milijard evrov,” je pojasnil Jorgensen.

Strategije za obvladovanje energetske krize

Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je opozoril na tveganje nezadostne oskrbe surove nafte v sredozemskih rafinerijah in možnost drugih motenj. Poudaril je, da bo v prihodnjih mesecih ključnega pomena redna koordinacija med državami članicami in Evropsko komisijo. Opozoril je tudi na pomen polnjenja skladišč zemeljskega plina pred zimo ter na potrebo po večji fleksibilnosti pri fiskalnih pravilih in pravilih o državni pomoči.

Kumer je poudaril nujnost pospešitve vlaganj v čisto energijo, elektrifikacijo in energetsko učinkovitost, da bi zmanjšali ranljivost in odvisnost od uvoza fosilnih goriv.

Jorgensen je še povedal, da so ministri potrdili prepoved nakupa ruskega plina. “Putinove vojne ne bomo financirali,” je dejal. “Zmanjšali smo uvoz ruskega plina s 45 odstotkov na 10 odstotkov in dosegli bomo ničlo, ko bodo na voljo novi viri: najprej Norveška, nato ZDA in druge države, kot sta Azerbajdžan ali Kanada.”

Ukrepanje mednarodne agencije za energijo

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je predstavila ukrepe za zmanjšanje povpraševanja, ki jih lahko sprejmejo vlade, podjetja in gospodinjstva za ublažitev gospodarskih vplivov:

• Delo od doma, kjer je to mogoče, da se zmanjša poraba nafte zaradi vožnje na delo.
• Znižanje omejitev hitrosti na avtocestah za vsaj deset kilometrov na uro.
• Spodbujanje javnega prevoza.
• Izmenično dovoljevanje vožnje zasebnim vozilom v velikih mestih ob različnih dnevih.
• Povečanje souporabe avtomobilov in spodbujanje varčne vožnje.
• Učinkovita vožnja pri gospodarskih vozilih in dostavi blaga.
• Preusmeritev uporabe LPG iz prometa.
• Izogibanje letalskim potovanjem, kjer obstajajo alternative.
• Prehod na druge sodobne načine kuhanja.
• Izraba prilagodljivosti pri petrokemičnih surovinah in uvedba kratkoročnih ukrepov za učinkovitost in vzdrževanje.

Azijske države in ruska nafta

Azijske države vse bolj tekmujejo za rusko surovo nafto, saj energetska kriza poglablja njihov energetski sektor, piše AP News. Velik del nafte iz Hormuške ožine je bil namenjen Aziji, ki jo nedavni energetski pretresi najbolj prizadenejo. ZDA so začasno omilile sankcije za ruske pošiljke nafte, ki so že na morju, najprej za Indijo, nato še za preostali svet.

Povpraševanje v Aziji narašča, medtem ko Rusija služi milijarde dolarjev. Strokovnjaki pa opozarjajo, da obstaja omejitev, koliko lahko Moskva poveča izvoz surove nafte, saj že zdaj izvaža na ravni, ki je blizu njenemu prejšnjemu vrhuncu. Poleg tega ruska obsežna invazija na Ukrajino in nedavni napadi z droni škodujejo izvozni zmogljivosti.

“Za obupane države v Aziji je priložnost kratkotrajna in se zmanjšuje,” je povedala Muyu Xu, višja analitičarka za surovo nafto pri globalnem podjetju za trgovinske podatke Kpler. “Pravi problem je, koliko tovora je še na voljo na tem trgu,” je dodala.

Pred iransko vojno so bili glavni uvozniki ruske nafte Kitajska, Indija in Turčija. Ta mesec so Filipini, Indonezija, Tajska in Vietnam izkazali nov interes za rusko nafto. Manila je prvič po petih letih uvozila rusko surovo nafto, le nekaj dni po razglasitvi izrednih energetskih razmer.

Analitiki pravijo, da Rusija verjetno ne bo močno povečala izvoza. Marca je bilo pretočenih približno 3,8 milijona sodčkov na dan, kar je več kot februarjevih 3,2 milijona, a še vedno manj od vrhunca sredine leta 2023. Države jugovzhodne Azije, ki tekmujejo za upadajoče zaloge ruske surove nafte na morju, upajo, da bodo ZDA podaljšale oprostitev sankcij tudi po aprilu.

Možnosti za te države so omejene, varnejše rešitve, kot je nafta iz ZDA, Južne Amerike ali Zahodne Afrike, pa so za Azijo preveč oddaljene, kar pomeni, da pošiljke ne bodo prispele več mesecev.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana