Na Dolenjskem ustvarili boljše pogoje za gnezdenje štorkelj

Na Dolenjskem so zagrizeni v prizadevanja za izboljšanje pogojev za gnezdenje bele štorklje. Prva štorklja se je po prezimovanju vrnila v Dobravo pri Škocjanu že v začetku februarja. S sodelovanjem lokalnih organizacij, kot sta Zavod RS za varstvo narave in Elektro Ljubljana, so izboljšali šest gnezd, kar zagotavlja varnejše in stabilnejše pogoje za te zaščitene ptice. Bela štorklja je v Sloveniji zaščitena in je del omrežja Natura 2000, saj ji izginjanje travnikov in širjenje monokulturnih njivskih površin zmanjšujeta količino hrane.

Večina štorkelj se na Dolenjsko vrne do konca marca, nekatere pa prispejo še v prvi polovici aprila. S pomočjo Zavoda RS za varstvo narave in partnerjev so bila prenovljena gnezdišča na več lokacijah, vključno z dolino Temenice pri Trebnjem. Tu so temeljito obnovili gnezdo, zamenjali drog in namestili nov gnezdilni podstavek. V Mihovici so lastniki na uničenem gnezdu na drevesu postavili celoten nov komplet gnezda. Dodatne izboljšave so bile izvedene tudi v Gribljah, na Otoku, v Zemlju in Gorenjih Kamencah.

Stabilna gnezda s podstavki niso le ključna za varno sobivanje štorkelj s človekom, temveč tudi zmanjšujejo tveganje za električne udare, ki so lahko usodni za mladiče. Težka gnezda, ki lahko tehtajo tudi do 500 kg, so zaradi večletnega dograjevanja izpostavljena nevarnosti nagibanja in padca. Pred njihovo vrnitvijo se zato poskrbi za obnovo in postavljanje novih gnezd.

Štorklje v Sloveniji

Bela štorklja je zaradi svoje karizmatičnosti pri ljudeh zelo dobro sprejeta. Posledica tega so številna naravovarstvena prizadevanja za njeno zaščito. Lani je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic popisalo 321 aktivnih gnezd bele štorklje, kar je največ do zdaj. Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je znanih več kot 90 gnezd. Vendar pa vsa še niso evidentirana, zato so prebivalci pozvani, da obvestijo pristojne o novih opaženih gnezdih.

V prihodnje bodo nadaljevali z izboljševanjem pogojev za gnezdenje štorkelj. Pomembno je, da se ohrani naravna dediščina in zagotovi varen prostor za te ptice, ki se vsako leto vračajo v naše kraje. Zavod RS za varstvo narave in druge organizacije bodo še naprej sodelovale z lokalnimi prebivalci in lastniki zemljišč za zaščito te dragocene vrste.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska