Ponovno osvajanje Lune: Misija Artemis II
Več kot pol stoletja je minilo, odkar so astronavti nazadnje poleteli proti Luni, a zdaj se s prihajajočo misijo Artemis II vračamo v globoko vesolje. S to misijo ameriške vesoljske agencije NASA, ki je načrtovana med 1. in 6. aprilom, se bo človeštvo znova podalo na pot okoli Lune, s čimer bodo astronavti dosegli globlje vesoljske sfere kot kdajkoli prej.
Priprave so bile zaznamovane z izzivi, saj so se med testiranji pojavile težave z uhajanjem tekočega vodika, a NASA kljub temu optimistično napoveduje izstrelitev.
Misija Artemis II bo pripravila podlago za prihodnje podvige, vključno z načrtovanim pristankom druge posadke blizu južnega pola Lune leta 2028. Ta misija je del ambicioznega programa Artemis, ki se je začel leta 2017 in si prizadeva za vrnitev človeštva na Luno prvič po zaključku programa Apollo leta 1972. Poleg tega predstavlja strateški korak k dolgoročni prisotnosti ljudi v vesolju, kar vključuje prihodnjo vzpostavitev vesoljske postaje Lunar Gateway, ki bo krožila okoli Lune in služila kot oporišče za raziskovanje ter pripravo misij na Mars.
Tehnološki izzivi in finančni vložki
Kljub izjemnemu tehnološkemu razvoju, program Artemis spremljajo visoki stroški in neizogibne zamude. V začetni misiji novembra 2022 je bila kapsula Orion uspešno poslana na pot okoli Lune brez posadke, kar je bila priložnost za testiranje zmogljive rakete SLS. Ta raketa, ki je z višino 98 metrov višja od londonskega Big Bena, velja za eno najmočnejših v zgodovini, poganjata pa jo tekoči vodik in kisik ter dva masivna potisnika. Finančni vložki so ogromni, saj razvoj presega 49 milijard dolarjev, posamezna izstrelitev pa stane približno štiri milijarde dolarjev. Tehnične težave, ki so se pokazale že med testnim letom, vključno s problemi v sistemih kapsule Orion, so zahtevale dodatne prilagoditve. Vremenske razmere, kot so dež, veter ali strele, lahko prav tako vplivajo na časovnico izstrelitve.
Zasedba posadke Artemis II
Posadka misije Artemis II vključuje tri ameriške astronavte in enega kanadskega, pri čemer bo Jeremy Hansen postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okoli Lune. Pred izstrelitvijo bodo člani posadke prestali strogo dvotedensko karanteno za zmanjšanje tveganja bolezni. Desetdnevna misija bo vključevala vrsto testov v Zemljini orbiti, sledi pa pot okoli Lune, kjer bodo astronavti dosegli največjo oddaljenost na njeni skriti strani. Po štirih dneh kroženja se bodo vrnili na Zemljo, kjer bo kapsula pristala v Tihem oceanu, posadko pa bo pobrala ameriška mornarica.
Program Artemis ni zgolj simbolična vrnitev na Luno, temveč pomemben del širšega geopolitičnega in tehnološkega tekmovanja, saj Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko do leta 2030. NASA poudarja, da bo izstrelitev izvedena le, če bodo popolnoma prepričani v varnost, kar pomeni, da se časovnica lahko še spremeni. Uspeh misije bo predstavljal nov mejnik v raziskovanju vesolja in pomemben korak proti prihodnjim človeškim poletom na Mars.
Spletno uredništvo
