V Sloveniji se trenutno soočamo s perečim problemom dolgih čakalnih vrst za sprejem v domove za starejše občane. Kljub temu, da je na voljo le nekaj več kot 22.200 postelj, je bilo evidentiranih kar 101.298 prošenj za sprejem. Izmed teh prošenj je 41.517 označenih kot aktualne, kar pomeni, da prosilci želijo čimprejšnjo namestitev, kar je razvidno iz podatkov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Trenutno je na seznamu 40.080 prosilcev, od katerih jih ima 19.896 aktualne prošnje. Za primerjavo, pred nekaj meseci je bilo vloženih 96 tisoč prošenj, na seznamu pa je bilo več kot 39 tisoč prosilcev.
Zapleten sistem čakalnih seznamov
Čakalne sezname za sprejem v domove vodijo posamezni domovi, v katere prosilci vložijo svoje vloge. Ker lahko posameznik vloži vlogo v več domov hkrati, brez obveščanja vseh vpletenih, ni pravega pregleda nad dejanskim stanjem vlog. Uvedba sistema dolgotrajne oskrbe, ki naj bi poenotila čakalne sezname, še ni prinesla pričakovanih rezultatov. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost napovedujejo pripravo Pravilnika o načinu uveljavljanja pravic do dolgotrajne oskrbe, ki bo opredelil tudi čakalne sezname v skladu z novim zakonom ZDOsk-1.
Medtem ko se vzpostavlja nov sistem dolgotrajne oskrbe, še vedno deluje sistem pomoči na domu, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Tudi tukaj se soočamo s čakanjem na izvajanje storitev, predvsem zaradi pomanjkanja kadra. Ministrstvo zatrjuje, da redno komunicira z izvajalci in organizira skupne sestanke, kjer obravnavajo odprta vprašanja. “Izvajalci z upravičenci sklepajo osebne načrte za izvajanje storitev v skladu s svojimi kadrovskimi zmožnostmi,” pojasnjujejo na ministrstvu. Pri tem dodajajo, da številni izvajalci še vedno iščejo nove delavce, in zato pričakujejo, da se bodo njihove kadrovske kapacitete sčasoma okrepile.
Možnosti oskrbe in pravice upravičencev
Upravičenci do dolgotrajne oskrbe imajo možnost izbire storitev. Iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo lahko koristijo pravico do celodnevne oskrbe v instituciji, dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu, oskrbe na domu, oskrbovalca družinskega člana ali denarnega prejemka. Te pravice se med seboj izključujejo. Poleg teh osnovnih pravic se lahko, razen v primeru celodnevne oskrbe v instituciji, uveljavljata tudi e-oskrba in storitve za ohranjanje ter krepitev samostojnosti.
Ministrstvo pojasnjuje, da lahko ljudje, ki so vložili vlogo za dolgotrajno oskrbo, do sklenitve osebnega načrta prejemajo primerljive pravice, do katerih so ali bi lahko bili upravičeni, kot na primer dodatek za pomoč in postrežbo, storitve osebne asistence in druge. Od 1. decembra 2025 bo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobil vsak slep upokojenec s stalnim prebivališčem v Sloveniji, slepi ali slabovidni zaposleni ter slepi, ki so zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu zavoda.
Do spremembe je prišlo zaradi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo od 1. decembra omogočal uveljavljanje vseh oblik pravic do dolgotrajne oskrbe. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo se izključuje s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Spletno uredništvo
