Nevarna kombinacija: Konflikti na Bližnjem vzhodu in globalna prehranska varnost
Konflikti na Bližnjem vzhodu, zlasti napetosti z Iranom, ne ogrožajo le oskrbe z nafto, temveč tudi svetovno prehransko varnost. Strokovnjaki opozarjajo na kritično pomanjkanje gnojil, ki bi lahko imelo katastrofalne posledice za globalno preskrbo s hrano.
Ta kriza je neposredno povezana z iranskim napadom na tajsko ladjo Mayuree Naree, ki se je zgodil 11. marca.
Hormuška ožina, skozi katero poteka skoraj polovica svetovne trgovine z ureo, najpogosteje uporabljenim gnojilom, in velike količine drugih gnojil, je postala kritična točka v tej krizi. Po poročanju Al Jazeere so motnje v dobavi plina in pomorskem prometu že povzročile zmanjšanje proizvodnje v tovarnah, ki naravni plin uporabljajo kot ključno surovino. Katarska družba QatarEnergy je tako po napadih na svoje objekte za utekočinjeni zemeljski plin ustavila proizvodnjo v največji svetovni tovarni uree.
Učinek domin: Od zaprtih obratov do rekordnih cen
Zmanjšana proizvodnja v Katarju je sprožila učinek domin po vsem svetu. Indija je bila prisiljena omejiti delovanje treh svojih tovarn, medtem ko je Bangladeš zaprl štiri od petih obratov. V ZDA se že soočajo s skoraj 25-odstotnim pomanjkanjem gnojil za ta letni čas. Cene uree z Bližnjega vzhoda so narasle za približno 40 odstotkov, kar predstavlja skoraj 60-odstotno zvišanje v primerjavi z lanskim letom.
Iz držav Zaliva prihaja približno 20 odstotkov svetovne proizvodnje gnojil in kar 46 odstotkov svetovne dobave uree. Katarska družba QAFCO sama zagotavlja približno 14 odstotkov svetovne proizvodnje te ključne surovine. Analize kažejo, da bi dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine lahko povzročilo motnje v tretjini celotne svetovne trgovine z gnojili.
Azijske države so med najbolj prizadetimi, saj iz te regije prejmejo 35 odstotkov izvoza uree, 53 odstotkov žvepla in 64 odstotkov amonijaka. Največji porabniki so Indija, Brazilija in Kitajska, sledijo pa Maroko, ZDA, Avstralija in Indonezija. Brazilija je skoraj v celoti odvisna od uvoza, pri čemer polovica dobav poteka skozi Hormuško ožino.
Udarec v kritičnem času spomladanske setve
Ta kriza prihaja v najobčutljivejšem trenutku, med spomladansko setvijo. Svet je pomanjkanje uree že občutil po letu 2022, ko je Evropa zaradi izgube poceni ruskega plina zmanjšala proizvodnjo, Kitajska pa je dodatno omejila izvoz za lastne potrebe. Če se bo pomanjkanje nadaljevalo, bi kmetje lahko zmanjšali uporabo gnojil, kar bi povzročilo nižje donose. To bi zmanjšalo svetovno ponudbo hrane in povzročilo rast cen, zlasti v državah, ki so močno odvisne od uvoza kmetijskih pridelkov.
Konflikt na Bližnjem vzhodu ima torej mnogo širše posledice, kot bi lahko sprva domnevali. Poleg nafte ogroža tudi globalno prehransko varnost, kar bi lahko povzročilo resne gospodarske in socialne posledice po vsem svetu.
Ne zamudite najnovejših informacij o tem, kako svetovni konflikti vplivajo na vsakodnevno življenje in gospodarstvo. Spremljajte nas za sveže novice! #GlobalnaKriza #PrehranskaVarnost 🌍
Tags: Hormuška ožina, prehranska varnost, gnojila, svetovna trgovina, Bližnji vzhod, Iran, kmetijska proizvodnja, QatarEnergy, urea
Spletno uredništvo
