Pokojnine skozi številke: Kako se je sistem spreminjal in koliko višje so pokojnine v zadnjih letih

Slovenija je v začetku letošnjega leta zabeležila 658.184 prejemnikov pokojnin, kar je približno 43 tisoč več kot pred desetletjem. Pokojninska blagajna je lani dosegla skupno vrednost 8,37 milijarde evrov, pri čemer je državni proračun prispeval 1,52 milijarde evrov.

Pokojnine so se letos zvišale zaradi dveh uskladitev. Februarja so bile redno usklajene za 4,2 odstotka, marca pa še izredno za dodatni 1 odstotek. Skupno so tako pokojnine v primerjavi z decembrom preteklega leta zrasle za 5,2 odstotka. Zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo zdaj znaša 826 evrov, najnižja pokojnina pa 370 evrov.

Reforma iz leta 2012 je bistveno spremenila pogoje upokojevanja

Temeljne pogoje za upokojevanje je Slovenija nazadnje korenito spremenila z reformo, ki jo je decembra 2012 sprejela vlada Janeza Janše, veljati pa je začela 1. januarja 2013.

Reforma je postopoma zvišala upokojitveno starost na 65 let za oba spola. Po prehodnem obdobju je sicer ostala možnost upokojitve pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa.

Pomembna sprememba je bila tudi pri izračunu pokojninske osnove. Referenčno obdobje se je podaljšalo z 18 na najugodnejših 24 zaporednih let prejemanja plače, kar je vplivalo na izračun pokojnin za nove upokojence.

Pogoji za moške in ženske so se postopoma izenačili v šestletnem obdobju, zadnje prilagoditve sistema pa so bile uvedene še v letih 2018 in 2019.

Sistem usklajevanja pokojnin

Reforma je ukinila valorizacijski količnik, ki je določal pokojnine novih upokojencev, in ga nadomestila z neto odmernim odstotkom. Pokojnine so se nato redno usklajevale na podlagi kombinacije rasti plač in cen življenjskih potrebščin.

Uskladitvena formula je določala, da se pri rednih uskladitvah upošteva 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Poleg rednih uskladitev so bile občasno mogoče tudi izredne uskladitve.

Poskusi nadgradnje sistema

V koalicijski pogodbi vlade Marjana Šarca leta 2018 je bilo poudarjeno, da bo treba obstoječi pokojninski sistem nadgraditi in dolgoročno zagotoviti njegovo finančno vzdržnost.

Vlada Janeza Janše je nato v koalicijski pogodbi leta 2020 napovedala več ukrepov za izboljšanje položaja upokojencev. Med njimi sta bila izredno usklajevanje pokojnin in postopno zviševanje odmernega odstotka na 63,5 odstotka v štirih letih. Namen teh ukrepov je bil približati minimalno pokojnino pragu tveganja revščine.

Rast pokojnin v zadnjih letih

Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kažejo, da se je zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo v zadnjih letih občutno zvišala.

Leta 2018 je znašala 516,62 evra, marca letos pa 826 evrov. Povprečna starostna pokojnina se je v tem obdobju zvišala s 722,25 evra bruto na 1080,19 evra.

Povečanje pokojnin pa ni odpravilo vseh socialnih izzivov. Po podatkih statističnega urada je leta 2024 z dohodkom pod pragom tveganja revščine živelo približno 111 tisoč upokojencev, medtem ko jih je bilo leta 2018 89 tisoč.

Uskladitve pokojnin v obdobju 2022–2026

V zadnjih letih so se pokojnine večkrat uskladile tudi zaradi visoke inflacije in rasti plač. Leta 2022 so bile pokojnine redno usklajene za 4,4 odstotka. Leto kasneje je sledila redna uskladitev v višini 5,2 odstotka, dodatno pa je bila izvedena tudi izredna uskladitev.

Leta 2024 je redna uskladitev znašala 8,8 odstotka, kar je bila ena najvišjih uskladitev v zadnjem desetletju. Tudi v letu 2025 so bile pokojnine redno usklajene in sicer v višini 4,5 odstotkov.

V začetku letošnjega leta so se pokojnine ponovno zvišale. Februarja so bile redno usklajene za 4,2 odstotka, marca pa še izredno za dodatni 1 odstotek, kar pomeni skupno 5,2-odstotno zvišanje glede na december preteklega leta.

Aktualna vlada pa je sočasno z obveznim zimskim regresom za zaposlene določila tudi zimski regres oziroma dodatek za upokojence kot zakonsko obveznost.

Nova reforma in prihodnje spremembe

Septembra lani so poslanci sprejeli novo pokojninsko reformo, ki postopoma uvaja več sprememb v sistemu.

Pokojninska doba za polno pokojnino ostaja 40 let, odmerni odstotek pa se bo postopoma zvišal na 70 odstotkov do leta 2035. Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove se bo podaljšalo na 40 let, pri čemer se bo odštelo pet najslabših let.

Starostna meja za upokojitev se bo postopoma dvignila na 62 let za 40 let pokojninske dobe in na 67 let za 15 let zavarovalne dobe.

Spremenila se bo tudi formula za usklajevanje pokojnin, ki bo v prihodnje večji poudarek namenila rasti življenjskih potrebščin. Med novostmi je tudi zimski dodatek kot sistemska pravica, ki se bo postopoma zviševal in naj bi leta 2029 dosegel 250 evrov.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska