Evropa se v prihodnjih tednih sooča z volitvami, ki bi lahko pomembno vplivale na politično ravnovesje na celini. Najprej bodo 22. marca parlamentarne volitve v Sloveniji, nato pa 12. aprila še volitve na Madžarskem. Prav ta dva dogodka je slovenski predsednik vlade dr. Robert Golob v pogovoru za Politico.eu izpostavil kot trenutek, ki bi lahko odločil, v katero smer se bo razvijala evropska politika v prihodnjih letih.
V intervjuju za Politico je Golob poudaril, da volitve v Sloveniji niso zgolj notranjepolitično vprašanje, temveč del širšega evropskega političnega boja. Po njegovih besedah bi lahko razplet volitev v Sloveniji in na Madžarskem postal pomemben signal o tem, ali bodo v Evropi prevladale proevropske politične sile ali pa bodo vpliv okrepila populistična gibanja.
»Ne gre samo za Slovenijo. Gre za obe državi. Če bi uspeli zmagati na obeh volitvah, bi bil to res najbolj pozitiven signal za Evropsko unijo,« je dejal v intervjuju za Politico, ki je potekal v njegovi pisarni na obrobju Ljubljane s pogledom na zasnežene vrhove Alp.
Zavezništva, ki odločajo o smeri EU
V pogovoru za Politico je posebej izpostavil pomen političnih zavezništev v Evropskem svetu. Čeprav ima Slovenija le nekaj več kot dva milijona prebivalcev, ima njen predsednik vlade pri evropskih odločitvah enako glasovalno pravico kot voditelji največjih držav članic.
Prav zato lahko politična usmeritev slovenske vlade vpliva na širša razmerja moči v Evropski uniji. Po njegovem mnenju bi morebitna zmaga desne opozicije v Sloveniji okrepila politični blok držav, ki zagovarjajo bolj suverenističen pogled na EU.
V intervjuju je opozoril tudi na tesne politične povezave med nekaterimi evropskimi voditelji. Po njegovih besedah je madžarski premier Viktor Orbán dolga leta v evropski politiki deloval precej osamljeno. Če bi se politična razmerja v nekaterih državah spremenila, pa bi lahko nastala nova zavezništva, ki bi vplivala na ravnotežje sil znotraj evropskih institucij.
»Razumeti moramo, da je Janez Janša najbližji zaveznik Viktorja Orbána, kar jih Orbán lahko dobi,« je dejal v pogovoru za Politico.
Po njegovih besedah sicer obstajajo tudi drugi evropski voditelji, ki zagovarjajo bolj suverenističen pristop k evropski politiki, vendar obstaja med njimi pomembna razlika. Omenil je nekdanjega češkega premierja Andreja Babiša in slovaškega premierja Roberta Fica, ki po njegovem mnenju sicer izražata podobne poglede na evropsko politiko, vendar nista Orbánova politična zaveznika.
»Orbán počne vse, kar lahko, da bi razbil Evropsko unijo. Druga dva tega ne počneta. Janša pa bi bil popolnoma na njegovi strani, kar pomeni, da bi skupaj poskušala razbiti Evropsko unijo. To je prava nevarnost in to je bitka, v kateri smo zdaj,« je dejal Golob v intervjuju.
Ostre kritike prejšnjih vlad
V intervjuju za Politico je bil oster tudi do prejšnjih slovenskih vlad pod vodstvom Janeza Janše. Dejal je, da so te po njegovem mnenju zlorabljale organe pregona, posegale v pravno državo in omejevale državljanske pravice.
Ob tem je opozoril tudi na ravnanje policije v času prejšnjih protestov, ki jih je označil za »brutalne«, ter dodal, da so nekateri dogodki po njegovem mnenju spominjali na prakse, ki jih je mogoče opazovati tudi v drugih političnih sistemih.
Predstavniki SDS se na več prošenj za komentar Politica niso odzvali.
Po njegovih besedah bi bila morebitna zaustavitev populističnih gibanj na volitvah v Sloveniji in na Madžarskem pomembna zmaga za proevropske politične sile.
»Če nam uspe zadržati skrajno desne populiste v obeh državah, bi bila to velika zmaga za Evropo,« je poudaril.
Počasna Evropa in ideja več hitrosti
V intervjuju je spregovoril tudi o delovanju evropskih institucij in o težavah, s katerimi se EU sooča pri sprejemanju odločitev. Kot nekdanji podjetnik je poudaril, da ga pogosto preseneča počasnost evropskega odločanja.
Po njegovih besedah številni evropski voditelji razumejo potrebo po hitrejših odločitvah, vendar politični sistem EU pogosto otežuje hitro ukrepanje.
»Veliko ljudi razume, da moramo stvari početi hitro, vendar Evropa še vedno ni sposobna delovati hitro,« je dejal.
Zato podpira idejo tako imenovane večhitrostne Evrope. Po njegovem mnenju bi lahko skupina držav, ki želi hitreje napredovati na določenih področjih, to storila brez čakanja na soglasje vseh članic.
»Če obstaja skupina držav, ki želi napredovati hitreje, naj se poveže in to tudi stori. Če tega ne bomo naredili, Evropa nikoli ne bo ujela Združenih držav ali Kitajske,« je poudaril.
Tehnološka in gospodarska avtonomija Evrope
Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi gospodarski prihodnosti Evrope. Po njegovem mnenju mora Evropska unija postati veliko bolj odločna pri razvoju lastnih tehnologij in industrijskih zmogljivosti.
Pri tem je izpostavil predvsem umetno inteligenco, digitalne tehnologije, energetsko politiko in razvoj evropskih vesoljskih zmogljivosti. Evropa mora po njegovem mnenju razviti lastne rešitve, saj bo sicer dolgoročno vse bolj odvisna od velikih tehnoloških podjetij iz ZDA ali Azije.
»Ne želimo se zanašati na Google ali Meto, da bosta opravila delo namesto nas. Če bomo to počeli, nikoli več ne bomo globalno konkurenčni,« je poudaril.
Evropska strateška avtonomija bi morala po njegovih besedah temeljiti na petih ključnih stebrih: kapitalskih trgih, energetski uniji, tehnološki suverenosti z močnim poudarkom na umetni inteligenci, skupni evropski obrambi ter razvoju komunikacijskih in vesoljskih zmogljivosti.
Vojna v Ukrajini in zamrznjena sredstva
V intervjuju za Politico je komentiral tudi vojno v Ukrajini in širšo varnostno situacijo v Evropi. Po njegovem mnenju bi morala Evropa še naprej iskati načine, kako Rusijo pripeljati za pogajalsko mizo.
Pri tem je kot pomemben pogajalski vzvod omenil tudi zamrznjena ruska sredstva v Evropi.
»Osebno verjamem, da so zamrznjena sredstva naša najboljša pogajalska karta. Če jih porabimo, bomo izgubili pomembno pogajalsko prednost,« je dejal.
Ob tem je opozoril tudi na hitro spreminjajočo se naravo sodobnega vojskovanja. Po njegovih besedah tradicionalna obrambna industrija pogosto ponuja drage sisteme, ki na bojišču prihodnosti niso nujno najbolj učinkoviti.
Kot primer je navedel vojno v Ukrajini, kjer imata pomembno vlogo tudi relativno poceni tehnologiji, kot so brezpilotni letalniki.
Evropa pred novimi geopolitičnimi izzivi
Intervju za Politico je bil opravljen nekaj dni pred zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu, ko so ameriški in izraelski napadi na Iran sprožili širši regionalni konflikt.
V izjavi po začetku krize je slovenski predsednik vlade pohvalil Jordanijo in zalivske države, ki so pomagale Sloveniji pri evakuaciji državljanov iz regije. Ob tem se je zahvalil tudi slovenskim diplomatom in zaposlenim doma ter na Bližnjem vzhodu za izjemne napore pri organizaciji evakuacije.
Po njegovem mnenju Evropa danes vstopa v obdobje velikih geopolitičnih sprememb, v katerem bodo politične odločitve držav članic ključne za prihodnost Evropske unije.
»Evropa je na razpotju. Odločiti se mora, ali bo ostala močan in povezan politični projekt ali pa se bo začela vse bolj drobiti,« je dejal v pogovoru za Politico
Spletno uredništvo
