Študentsko delo: Vzpon sive ekonomije zaradi višjih stroškov

Višji stroški življenja v Ljubljani, v kombinaciji s pomanjkanjem socialnih pravic, potiskajo najranljivejše študente v sivo ekonomijo. Kljub uvedbi višje minimalne urne postavke, ki znaša 8,98 evra bruto, tretjina študentov še vedno prejema le zakonski minimum. Podatki e-Študentskega servisa razkrivajo, da je pred zvišanjem minimalno postavko ponujalo 18 odstotkov delodajalcev, zdaj pa 35 odstotkov. Kljub temu mnogi študenti še naprej delajo na črno, saj so življenjski stroški v prestolnici izjemno visoki.

Od 5. februarja 2026 velja nova minimalna urna postavka za študentsko delo, ki je povzročila strukturne premike na trgu. Povišanje minimalne plače na 1.481,88 evra bruto je sprožilo  kompresijo plač, saj je delež del, ki ponujajo točno minimalno postavko, skokovito narasel. Delodajalci, ki so prej plačevali med 8,00 in 8,50 evra bruto, so zdaj “ujeti” v nov zakonski minimum, kar je izenačilo vrednotenje zahtevnejših del z enostavnimi opravili.

Razkorak med pričakovanji in realnostjo

Javnost pogosto verjame, da študenti z delom zaslužijo več kot redno zaposleni, a podatki za leto 2024 kažejo drugačno sliko. Povprečni mesečni neto zaslužek znaša le 267 evrov. Pokojninska doba se prizna glede na višino vplačanih prispevkov, a le peščica študentov zasluži dovolj za priznanje polne pokojninske dobe.

Visoki stroški bivanja in pomanjkanje socialnih varovalk študente potiskajo v delo na črno. Študenti, ki z legalnim delom presežejo prag posebne splošne olajšave, se soočajo z visokimi davki. To je še posebej problematično v Ljubljani, kjer so najemnine visoke, davčni udar pa lahko ogrozi nadaljevanje študija.

“Že več let delam prek študentskega servisa, a zaradi visokih davkov večino denarja dobim na roke, saj tako preprosto dobim več,” pravi 23-letna Pia.

Siva ekonomija kot edina izbira

Ko zakonito delo ne prinaša dovolj za preživetje, postane delo na črno edina možnost. Študenti pogosto nimajo bolniškega nadomestila, plačanega dopusta ali varnosti zaposlitve. Poleg tega zakonodaja ne motivira delodajalcev za prehod iz študentskega dela v redno zaposlitev. Brez mehanizmov za nagrajevanje zaposlovanja mladih ostaja siva ekonomija vztrajen stranski produkt visokih življenjskih stroškov.

Čeprav nadzor nad delom na črno in kaznovanje kršiteljev ostajata nujna, bi lahko to brez izboljšanja socialne varnosti študentov povzročilo še večjo stisko. Analitiki opozarjajo na potrebo po sistemskih spremembah, ki bi omogočile prehod iz študentskega dela v redno zaposlitev.

Študenti, ki si z gotovinskim plačilom rešujejo stanovanjski problem, bi ob prekinitvi takšnega dela izgubili vir preživetja, ne pa nujno prešli v legalno zaposlitev.

Spletno uredništvo Naša Primorska