Vnovično sojenje Michelu Stephanu: Dramatično zaslišanje priče

Na sodišču v Ljubljani se nadaljuje ponovljeno sojenje libanonskemu znanstveniku s francoskim potnim listom, Michelu Stephanu, zaradi obtožb o napeljevanju k umoru. Primer, ki ga vodi sodnica Ana Klampfer Binder, se je ponovno odprl po tem, ko je višje sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo. Včeraj je bila zaslišana kronska priča, Alen Kraljević, ki naj bi bil ključni člen v razkritju Stephanovih načrtov.

Šestdesetletni doktor kemije, ki že dolga leta prebiva v Sloveniji, je na sodišču vedno vklenjen. Trenutno prestaja osemletno kazen zaradi napeljevanja k uboju. To kazen si je prislužil maja 2019, ko je bil spoznan za krivega, da je želel maščevati bivšemu kolegu na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, dr. Janezu Plavcu. Stephan naj bi bil prepričan, da mu zaradi njega kasneje umorjeni direktor Kemijskega inštituta, dr. Janko Jamnik – obtoženi Milko Novič je bil oproščen – ni podaljšal pogodbe o zaposlitvi.

Za izvedbo svojega maščevalnega načrta je Stephan angažiral iraškega prosilca za azil Alijo Hamzaha Rašida, kateremu je obljubil plačilo 25.000 evrov in mu priskrbel pištolo z dušilcem. Ko sta preizkušala orožje na Šentviškem hribu, so policisti posredovali, saj jih je Rašid obvestil o Stephanovih načrtih.

Vprašljiva verodostojnost prič

Znanstvenik Stephan je še pred začetkom sojenja želel odpraviti ključno pričo. Kraljevića, s katerim si je delil zaporniško sobo, naj bi med novembrom in decembrom 2017 nagovarjal, da prepriča drugega pripornika Mervana Šljivarja, da zunaj najde nekoga za likvidacijo Rašida. Ponujal naj bi 30.000 evrov nagrade. Kraljević in Šljivar sta o tem obvestila policijo.

Stephanova zagovornika, odvetnika Gorazd Fišer in Milan Krstić, trdita, da sta priči neverodostojni in da je senat pri obsodbi njunega klienta slonel zgolj na njunih izpovedih. Višje sodišče je pritrdilo njuni pritožbi in zahtevalo temeljitejšo ugotovitev dejanskega stanja.

Na ponovnem sojenju je bilo ponovno zaslišanje Kraljevića, ki sta ga podrobno izpraševala tako tožilka Petra Vugrinec kot odvetnik Fišer. Kraljević je pričal o svojem doživljanju: “Ko je Michel prišel v sobo, kjer sem bil z drugim sojetnikom, sva se trudila, da bi mu bilo prijetno. Po kakšnih desetih dneh mi je povedal, da se želi znebiti priče.” Kraljević je opisal, kako je bil v stiku z dvema policistoma, ki jima je posredoval informacije.

Nevarnost razkritja identitet policistov

Ko sta sodnica in tožilka želeli izvedeti identiteto policistov, se je Kraljević upiral razkritju. Razložil je, da bi lahko on in policista bila ogrožena, če bi razkril njuni identiteti: “Nočem postati žrtev, saj bi lahko imel težave z ljudmi, hujšimi od Michela. Imam družino.” Po daljšem prepričevanju je le izdal ime enega policista, drugega pa ni znal identificirati.

Kraljević je prav tako pojasnjeval okoliščine svojega računalnika s prepovedanim dostopom do interneta, ki ga je imel le mesec dni. Ni znal pojasniti, zakaj ga je oddal: “Ne vem, ne spomnim se. Morda sem ga dal Šljivarju.” Ljubljanska policijska uprava je že na prvem sojenju sporočila, da s Kraljevićem niso uradno sodelovali. Zaradi omenjenih nejasnosti sta odvetnik Fišer in tožilka Vugrinčeva predlagala zaslišanje obeh omenjenih policistov.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana