Začetek enega največjih stanovanjskih ciklov: Letos začetek gradnje okoli 1200 javnih najemnih stanovanj

Po letih pomanjkanja in naraščajočih cen se stanovanjska politika v Sloveniji premika iz besed v konkretna dejanja. Letos bo po vsej državi stekla gradnja okoli 1200 javnih najemnih stanovanj, kar pomeni enega najmočnejših odgovorov države na stanovanjsko krizo v zadnjih desetletjih.

Prehod iz obljub v vidne rezultate

Država z okrepljenimi investicijami, tesnejšim sodelovanjem z občinami in jasno zastavljeno dolgoročno vizijo sistematično izboljšuje dostopnost javnih najemnih stanovanj po vsej Sloveniji. Leto 2026 tako pomeni pomemben prelom v stanovanjski politiki, saj se ta prvič po dolgem času jasno premika iz faze načrtovanja in obljub v fazo vidnih, merljivih in terensko prepoznavnih rezultatov.

Pospešena gradnja javnih najemnih stanovanj predstavlja odgovor na dolgoletno pomanjkanje dostopnih stanovanj, ki je še posebej prizadelo mlade, mlade družine in ranljive skupine. Po aktualnih načrtih bo letos po vsej državi stekla gradnja okoli 1200 novih javnih najemnih stanovanj, kar pomeni enega največjih investicijskih ciklov na tem področju v samostojni Sloveniji.

Gradnja po vsej državi, ne le v središčih

Stanovanjski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z občinami in drugimi partnerji trenutno izvaja več večjih projektov, ki so v različnih fazah – od že začetih gradenj do projektov v zaključni fazi umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj. V številnih krajih se gradbišča že odpirajo, drugod pa so projekti tik pred začetkom izvedbe.

Poseben poudarek je namenjen večjim urbanim središčem, kjer so stanovanjski pritiski največji in kjer cene najemnin najbolj izključujejo srednji in nižji sloj. Hkrati pa se pozornost namenja tudi manjšim krajem in regijam, kjer javna najemna stanovanja pomembno prispevajo k ohranjanju lokalne vitalnosti, dostopnosti bivanja in bolj uravnoteženi demografski sliki.

Krepitev sodelovanja z občinami kot ključni vzvod

Eden ključnih elementov letošnjega programa je okrepljeno soinvestitorstvo z občinami. Ta model omogoča hitrejšo realizacijo projektov, saj država z lastnimi sredstvi in sistemskimi spodbudami spodbuja lokalne skupnosti, da se aktivno vključijo v gradnjo novih najemnih stanovanj.

Občinam so na voljo tudi ugodni finančni instrumenti, ki povečujejo njihovo investicijsko sposobnost in zmanjšujejo tveganja pri večjih stanovanjskih projektih. Takšen pristop ne krepi le števila novih stanovanj, temveč tudi razvojno vlogo lokalnih skupnosti in prispeva k bolj enakomernemu regionalnemu razvoju.

Širitev fonda tudi z odkupi obstoječih stanovanj

Poleg novogradenj se država sistematično osredotoča tudi na širitev fonda javnih najemnih stanovanj z odkupi že obstoječih stanovanj. Ta pristop se je izkazal kot posebej učinkovit tam, kjer je mogoče hitro zagotoviti kakovostna stanovanja brez dolgotrajnih gradbenih postopkov.

Pri tem se ohranja socialna varnost obstoječih najemnikov, saj se najemna razmerja ne spreminjajo, stanovanja pa se dolgoročno vključujejo v javni najemni sistem. Takšni odkupi imajo tudi širši družbeni pomen, saj prispevajo k blaženju socialnih in gospodarskih posledic strukturnih sprememb v posameznih regijah ter preprečujejo praznjenje stanovanjskega fonda.

Stabilna financiranja in dolgoročna vizija

Vzporedno z gradnjo in odkupi potekajo tudi naložbe v zemljišča ter priprava novih projektov, kar zagotavlja, da stanovanjska politika ne bo odvisna zgolj od kratkoročnih ukrepov. S tem se ustvarja stabilen nabor projektov, ki jih bo mogoče aktivirati tudi v prihodnjih letih, ko bodo potrebe po dostopnih stanovanjih še večje.

Takšna dolgoročna usmeritev daje stanovanjski politiki potrebno predvidljivost in odpornost. Vlada namreč vsako leto za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj namenja približno 100 milijonov evrov, kar predstavlja trdno finančno podlago za postopno, a vztrajno širitev fonda.

Vse navedeno jasno kaže, da aktualna vlada stanovanjsko vprašanje obravnava kot eno ključnih razvojnih in socialnih tem. Z gradnjo, odkupi, sodelovanjem z občinami in stabilnim financiranjem se postavljajo temelji za bolj dostopno bivanje in večjo socialno varnost prihodnjih generacij.

Začetek gradnje okoli 1200 javnih najemnih stanovanj letos zato ni zgolj številka, temveč konkreten signal, da se stanovanjska politika v Sloveniji končno premika v smer sistemskih rešitev.

Spletno uredništvo