Slovenska tovarna umetne inteligence kot temelj prihodnjega tehnološkega razvoja
Z vzpostavitvijo Slovenske tovarne umetne inteligence in novega superračunalnika Slovenija stopa med evropske države, ki aktivno oblikujejo razvoj umetne inteligence. Po besedah premierja ne gre le za tehnološko naložbo, temveč za strateško odločitev o prihodnji konkurenčnosti, varnosti in suverenosti države.
Slovenija z vzpostavitvijo tovarne umetne inteligence, ki jo bo poganjal nov superračunalnik, vstopa v krog najnaprednejših evropskih držav na tem področju. To je bilo osrednje sporočilo uvodnega dogodka Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF), ki je danes potekal v Grand Plaza Hotelu v Ljubljani. Dogodek je simbolno in vsebinsko zaznamoval začetek enega največjih strateških projektov aktualne vlade na področju znanosti, inovacij in digitalne preobrazbe.
Zbrane so nagovorili predsednik vlade dr. Robert Golob, direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj, direktor IZUM-a Aleš Bošnjak ter vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Skupno sporočilo govorcev je bilo jasno: Slovenija želi biti aktivna soustvarjalka evropskega ekosistema umetne inteligence, ne zgolj pasivna uporabnica tujih tehnologij.
Konzorcij znanja, infrastrukture in gospodarstva
Projekt SLAIF združuje ključne slovenske institucije s področja znanosti, visokega šolstva, infrastrukture in gospodarstva. Administrativno vodenje in gostiteljstvo projekta prevzema IZUM, tehnično vodenje Institut Jožef Stefan, medtem ko Arnes zagotavlja omrežno in infrastrukturno podporo. V konzorcij so vključeni tudi centri znanja z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze v Novi Gorici in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.
Pomemben del projekta predstavlja tudi povezovanje z gospodarstvom. Med partnerji sta Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana, kar jasno kaže na usmeritev vlade v prenos znanja iz raziskovalnega okolja v prakso. Cilj projekta ni zaprt raziskovalni sistem, temveč odprta platforma, ki bo omogočala uporabo naprednih zmogljivosti umetne inteligence tudi podjetjem.
145 milijonov evrov za digitalni preboj
Projekt Slovenske tovarne umetne inteligence je vreden 145 milijonov evrov. Od tega je 75 milijonov evrov zagotovilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, preostalih 70 milijonov evrov pa prihaja iz evropskih sredstev. Superračunalnik bo umeščen v podatkovni center v Mariboru in bo v celoti prilagojen razvoju ter uporabi rešitev umetne inteligence, zlasti na področju generativnih modelov, obdelave velikih količin podatkov in zahtevnih simulacij.
S tem projektom se Slovenija še tesneje vključuje v evropski sistem visokozmogljivega računalništva in krepi svojo vlogo v skupnih razvojnih pobudah Evropske unije.
Golob: umetna inteligenca je priložnost, ne grožnja
Predsednik vlade dr. Robert Golob je v svojem govoru poudaril, da umetna inteligenca za Slovenijo predstavlja priložnost, ki jo je treba aktivno izkoristiti. Posebej je izpostavil pomen tega, da bo nova infrastruktura namenjena tako raziskovalcem kot gospodarstvu, saj je prav hiter prenos znanja ključen za dolgoročno konkurenčnost države.
Po njegovih besedah projekt superračunalnika in tovarne umetne inteligence ni zgolj infrastrukturna investicija, temveč tudi jasno politično in strateško sporočilo. Slovenija želi sodelovati pri oblikovanju pravil, standardov in tehnologij umetne inteligence, ne pa zgolj slediti razvoju, ki se dogaja drugje.
»Načrt Slovenije je vzpostavitev nacionalne platforme generativne umetne inteligence, ki bo umeščena v tovarno umetne inteligence, ki jo danes odpiramo. Če se bo to uresničilo – in prepričan sem, da so znanstveniki z Instituta Jožef Stefan več kot sposobni to izpeljati – bo to velik korak naprej. S tem si zagotovimo ne le infrastrukturo, temveč tudi to, da bodo naši podatki ostali na varnem, v Sloveniji oziroma v Evropi,« je poudaril premier.
Tehnološka in podatkovna suverenost kot strateški cilj
Golob je posebej izpostavil tudi varnostno-strateški vidik projekta. Lastna infrastruktura umetne inteligence pomeni večjo tehnološko in podatkovno suverenost, kar je v času globalnih tehnoloških napetosti in odvisnosti od tujih platform vse pomembnejše. Možnost, da se ključni podatki obdelujejo in hranijo znotraj evropskega prostora, predstavlja pomembno prednost tako za državo kot za gospodarstvo in javne institucije.
Vzpostavitev Slovenske tovarne umetne inteligence pomeni prelomni trenutek za slovenski znanstveni in inovacijski prostor. Projekt povezuje znanje, infrastrukturo in gospodarstvo ter odpira vrata novim razvojnim priložnostim. Po oceni vlade gre za naložbo, ki ne bo imela zgolj kratkoročnih učinkov, temveč bo dolgoročno zaznamovala položaj Slovenije v evropskem in globalnem tehnološkem okolju. S tem korakom Slovenija jasno sporoča, da želi biti del jedra prihodnjih tehnoloških odločitev, ne pa zgolj njihov opazovalec.
Spletno uredništvo
