Dolge čakalne dobe in odhodi zdravnikov pretresajo slovensko zdravstvo

V Sloveniji čakalne dobe na oromaksilofacialne preglede dramatično naraščajo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje na pregled s stopnjo nujnosti zelo hitro čakamo 100 dni, medtem ko boste z redno napotnico čakali kar leto dni in dva meseca. Te dolge čakalne dobe so rezultat dolgotrajnih težav v naših državnih bolnišnicah, odpovedi ljubljanskih maksilofacialnih kirurgov pa so le še poslabšale situacijo.

Med štirimi maksilofacialnimi kirurgi, ki zapuščajo UKC Ljubljana, sta tudi nekdanji predstojnik dr. Tadej Peter Dovšak, dr. med. in prim. Vojko Didanovič, dr. med.. Slednji, ki je znan kot izjemen strokovnjak, je v strokovnih krogih zelo cenjen. Didanovič je sicer potrdil, da je slaba komunikacija velik del problema, vendar ne želi komentirati pred kamero, saj meni, da morajo to rešiti sami.

Kadrovska situacija po odhodih

Po njunem odhodu bo na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo ostalo sedem specialistov, šest specializantov in en sobni zdravnik. Pot do specializacije maksilofacialnega kirurga je dolga, saj zahteva študij medicine, dentalne medicine, štiri leta specializacije in še približno deset let usposabljanja.

Strokovni direktor UKC Ljubljana, prof. dr. Gregor Norčič, dr. med., priznava, da je odhod vsakega  specialista pretres za stroko. Kljub temu pa bolnikom sporoča, da so se s podobnimi razmerami že srečali in jih obvladali. Osebno doživlja odhode kot znak, da klinični center ni dovolj atraktiven delodajalec, kar smatra za svoj osebni poraz.

Norčič trenutno opravlja tudi delo predstojnika Ortopedske klinike, ki jo zapuščajo trije ortopedi: doc. dr. Uroš Meglič, dr. med., doc. dr. Klemen Stražar, dr. med., in prof. dr. Oskar Zupanc, dr. med.. Meglič in Zupanc sta bila pionirja pri vstavitvi endoproteze rame z računalniško navigacijo v Sloveniji.

Razlike med javnim in zasebnim zdravstvom

V zasebni praksi, kamor odhajajo mnogi strokovnjaki, je manj strokovnih izzivov in manjši obseg delovnih obveznosti, saj zasebniki ne dežurajo ponoči ali ob vikendih. V primeru zapletov po posegih, ki jih opravijo zasebni zdravniki, pacienti pogosto končajo na urgenci v državnih bolnišnicah.

Generalni direktor UKC Maribor, prof. dr. Vojko Flis, dr. med., poudarja pomen ohranjanja in krepitve javnega zdravstva. V UKC MB odpovedi zdravnikov zaradi novega Zakona o zdravstveni dejavnosti niso prejeli. Flis opozarja, da je pomembno, da se zdravniške storitve izvajajo v okviru javne mreže.

Pravice in omejitve zdravniške prakse

Ustavno sodišče RS je odločilo, da je del Zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. Namesto prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih, bi lahko bile sprejete blažje regulacije. Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, Jasna Humar, pojasnjuje, da bodo zakon uskladili s priporočili sodišča.

Ustavno sodišče je presodilo, da samostojni podjetniki ne smejo opravljati storitev v mreži javne zdravstvene službe. Zdravniki morajo biti zaposleni ali imeti podjemne pogodbe. To je v praksi že povzročilo spremembe pri večjih koncesionarjih, kot sta Medicor in Arbor Mea.

Kako preprečiti odhode najboljših strokovnjakov ostaja vprašanje. Na ministrstvu razmišljajo o sistemu, ki bi zdravnike nagrajeval glede na učinkovitost. Kljub povečanemu številu zdravnikov v UKC Ljubljana in UKC Maribor, bolnike najbolj zanima pravočasna in kakovostna obravnava.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana