EU in Mercosur ustvarjata največje prostotrgovinsko območje na svetu
Evropska unija in južnoameriški trgovinski blok Mercosur sta v paragvajski prestolnici Asuncion podpisala obsežen trgovinski sporazum, ki bo olajšal medsebojno trgovanje. Kljub temu podpisu nasprotujejo nekatere članice EU, kot so Francija, Avstrija in Poljska, pa tudi številni evropski kmetje, vključno s slovenskimi.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v Asuncionu, skupaj z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja, podpisal partnerski in začasni trgovinski sporazum med EU-jem in Mercosurjem. Medtem ko se prvi osredotoča na politično sodelovanje in trgovino, drugi zajema zgolj trgovinske in naložbene zadeve.
Trgovinski sporazum bo začel veljati po potrditvi Evropskega parlamenta in zaključku internih postopkov v državah Mercosurja. Partnerski sporazum bo stopil v veljavo šele po ratifikaciji vseh držav članic EU, kar bo prenehalo veljavnost začasnega sporazuma.
Vizija največjega prostotrgovinskega območja
Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je ob podpisu poudarila, da ustvarjajo največje prostotrgovinsko območje na svetu. “Vzpostavljamo trg s 700 milijoni prebivalcev, ki predstavlja skoraj 20 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda,” je dejala. Dodala je, da sporazum predstavlja pravično trgovino brez carin in dolgoročno partnerstvo, ki prinaša otipljive koristi prebivalcem in podjetjem.
Predsednik Evropskega sveta, Antonio Costa, je poudaril pomen sporazuma kot sporočilo o obrambi proste trgovine, multilateralizma in mednarodnega prava. “Sporazum morda res prihaja pozno, vendar prihaja v najprimernejšem trenutku,” je dejal.
Reakcije iz Južne Amerike
Paragvajski predsednik Santiago Pena je izpostavil, da podpis pošilja jasno sporočilo v podporo mednarodni trgovini kot dejavniku sodelovanja. Argentinski predsednik Javier Milei pa je poudaril pomembno vlogo italijanske premierke Giorgie Meloni pri sklepanju dogovora. Brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve na slovesnosti sicer ni bilo, a je na družbenem omrežju zapisal, da sporazum predstavlja “zmago multilateralizma”.
Odprava carin in kvote za občutljive dobrine
Države Mercosurja bodo postopoma odpravile carine na več kot 90 odstotkov uvoza iz EU, vključno z avtomobili, zdravili in čokolado. Južnoameriški kmetje bodo lažje izvažali govedino, perutnino in med v EU, vendar bo uvoz teh izdelkov omejen s kvotami pod ugodnejšimi pogoji. EU si je pridržala pravico, da začasno zamrzne carinske ugodnosti za izdelke, ki bi lahko resno škodovali evropskemu trgu.
Nasprotovanje in zahteve evropskih kmetov
Kljub podpisu sporazuma nekateri evropski kmetje, vključno s slovenskimi, opozarjajo na nelojalno konkurenco iz Južne Amerike. Kmetje v Južni Ameriki uporabljajo pesticide, ki so v EU prepovedani, ter antibiotike in hormone, kar zmanjšuje stroške pridelave. Anton Medved iz Sindikata kmetov Slovenije je zahteval zaščito slovenske proizvodnje, podobno kot to počne Francija.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je pojasnila, da trenutna prepoved uvoza proizvodov z ostanki nevarnih pesticidov ni smiselna, saj Evropska komisija že pripravlja ukrepe za okrepitev nadzora.
Slovenska podpora sporazumu
Slovenija pozdravlja podpis sporazuma, ki je rezultat več kot 25 let pogajanj. Sporazum vzpostavlja celovit okvir za poglobljeno sodelovanje med EU in državami Mercosurja. Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve meni, da so bile v sporazumu ustrezno obravnavane ključne skrbi na področju kmetijstva ter okoljskih in podnebnih zavez.
Sporazum bo Sloveniji omogočil krepitev gospodarskih, sektorskih in diplomatskih vezi z državami Mercosurja. Odpira nove izvozne priložnosti, zlasti za mala in srednje velika podjetja, industrijo in storitve, hkrati pa ohranja regulativne standarde EU na področju varnosti hrane in potrošnikov.
Slovenija verjame, da bo sporazum prispeval k večji globalni konkurenčnosti in gospodarski varnosti z diverzifikacijo dobavnih verig. Sporazum potrjuje zavezanost k mednarodni trgovini, ki temelji na pravilih.
Spletno uredništvo
