UKC Ljubljana išče rešitve: Poziv kirurgom k pridobitvi naziva svetnik

Na nedavnem sestanku na ministrstvu za zdravje so se udeleženci osredotočili na izzive, s katerimi se sooča področje maksilofacialne kirurgije. Razprave o možnih rešitvah bodo nadaljevali v začetku novega leta. V UKC Ljubljana so medtem kirurge, ki so podali odpoved, pozvali, naj pridobijo naziv svetnik, kar bi lahko odprlo nove zaposlitvene priložnosti, je pojasnil generalni direktor UKCL.

Koordinacija zdravniških organizacij je ponovno pozvala zakonodajalca, naj pri oblikovanju zakonov, ki vplivajo na delo zdravnikov, upošteva stališča stroke. Menijo, da je odhod maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana neposredni učinek novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi bila pripravljena brez vključitve strokovnih mnenj.

Sestanka na ministrstvu so se udeležili predstavniki razširjenega strokovnega kolegija za maksilofacialno in oralno kirurgijo, UKC Ljubljana, Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstva za zdravje.

“Sestanek je bil zelo konstruktiven in informativen. Drug drugemu smo predstavili težave in situacijo. Dogovorili smo se, da bomo vsak na svojem področju iskali predloge možnih rešitev,” je pojasnila državna sekretarka Jasna Humar.

Izzivi in odhodi kirurgov

Zobozdravnica in podpredsednica zdravniške zbornice Barbara Škrlj je opozorila, da je v Sloveniji samo ena maksilofacialna kirurgija, kjer operirajo rakave bolnike, otroke z anomalijami in poškodovane v nesrečah. Izpostavila je kadrovske izzive, saj bo čez dva meseca na voljo le sedem specialistov za neprekinjeno delo.

“Čez dva meseca bomo imeli sedem specialistov za 24 ur na dan sedem dni v tednu. Če se zgodi nesreča, se vprašajmo, kdo bo operiral,” je dejala Škrlj.

Na sestanku so predstavili rešitve in dobili navodilo, naj jih zapišejo. Pričakujejo izboljšanje kadrovskih in prostorskih pogojev, vendar opozarjajo, da je zakon o zdravstveni dejavnosti omejil svobodo dela. Obstaja možnost, da štirje kirurgi, ki so dali odpoved, ostanejo v UKC Ljubljana, kar je odvisno od posluha odločevalcev. Kirurgi ne zapuščajo zaradi plače, ampak zaradi pogojev dela in kadrovske stiske.

“Isti oddelek, ki je samo en v Sloveniji, je poleti moral zapreti operacijsko sobo zaradi nevarnosti, da z lesenega stropa pade klima na pacienta ali terapevta,” je ponazorila Škrlj.

Odziv UKC Ljubljana

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je ponovil, da obžaluje vsako izmed štirih odpovedi. Priznal je, da bo izvajanje programa zaradi tega težje, vendar možno.

“Slišal sem, da so kolegi v stiski. Verjamem, vsi smo v stiski. Zagotovo pa so v stiski bolj pacienti kot kolegi. Rad bi poudaril, da je zdravstveni sistem sistem, ki se ga ne rešuje s tem, da se ga uničuje,” je poudaril Jug.

O pogojih dela na kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo je dejal, da po delovnopravni zakonodaji nikakor niso kršeni, vendar so infrastruktura in pogoji že 30 let slabi in jih poskušajo izboljšati na različne načine.

Pridobitev naziva svetnik

Kirurgi, ki so podali odpoved, so bili pozvani, naj pridobijo naziv svetnik, kar bi odprlo nove možnosti zaposlovanja. Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč omogoča, da lahko javni zdravstveni zavod sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z zdravnikom z nazivom svetnik ali višji svetnik. Pogoji za pridobitev tega naziva vključujejo visoko izobrazbo in dolgoletno specialistično delo.

“Pozvani so bili, da pridobijo naziv svetnik, na ta način se odpirajo nove možnosti zaposlovanja. Upam, da bodo kolegi temu sledili,” je povedal Jug.

Kritike zdravniških organizacij

Koordinacija zdravniških organizacij je izrazila zaskrbljenost zaradi neposrednih učinkov novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ni odpravila ključnih sistemskih težav, ampak jih je še poglobila. Opozorili so, da novela nedopustno posega v položaj zdravstvenih delavcev in omejuje njihovo svobodo dela.

“Nihče v zdravniških vrstah ne zagovarja nepravilnosti ali neetičnih ravnanj v zdravstvu in prav je, da se jih sankcionira, če so dokazane. Ob tem navedeno ne izhaja iz novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi omogočil sankcioniranje spornih praks, saj so bile tovrstne možnosti v zakonodaji vključene že prej. In bodo tudi zdaj mogoče le ob učinkovitem nadzoru in dobrem upravljanju,” so zapisali v koordinaciji.

V sporočilu za javnost so se dotaknili tudi odhoda štirih maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in opozorili, da bi morali ti odhodi državo skrbeti zaradi zagotavljanja kakovostne oskrbe bolnikov.

“Jasno omalovaževanje dela maksilofacialnih kirurgov, ki so vrhunski strokovnjaki, ni zgolj žaljivo, ampak je neodgovorno, saj bolnikom podaja napačna, netočna in zavajajoča sporočila in prispeva k rušenju zdravstvenega sistema,” so zapisali.

Kljub posledicam se stroko po navedbah Koordinacije zdravniških organizacij pogosto izključuje iz priprave zakonodajnih rešitev. Poudarili so tudi, da zakonski poseg v zdravniško stavko, ki je močno omejil pravico zdravnikov do sindikalnega boja, ustvarja pravno praznino in negotovost glede uresničevanja temeljnih delavskih pravic.

Na koncu so zakonodajalca pozvali, naj upošteva strokovna stališča pri vseh zakonih, ki vplivajo na zdravnikovo delo in odgovornost, ter poudarili, da si zdravniki želijo delati v okolju, kjer jih vodi stroka, ne pa strah pred političnimi napadi.

Spletno uredništvo