Ptičja gripa ponovno udarila: Primer pri labodu v Lenartu

V Lenartu so potrdili nov primer ptičje gripe pri mrtvem labodu grbcu. Pristojni organi opozarjajo rejce, naj pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali. V primeru znakov bolezni, značilnih za ptičjo gripo, je nujno takojšnje obvestilo veterinarju. Po navedbah Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so lahko divje ptice, zlasti vodne, okužene in prenašajo virus brez vidnih znakov bolezni. Zato je ključnega pomena, da rejci izvajajo stroge biovarnostne ukrepe.

Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil prisotnost visoko patogene aviarne influence tipa A, podtipa H5N1, pri mrtvem labodu v občini Lenart. V nekaterih državah EU-ja je opazen velik porast okužb, v Sloveniji pa so posamezni primeri že potrjeni. Prejšnji teden je bil virus zaznan pri galebu v Ljubljani in labodu v Kopru, še več primerov pa so potrdili prejšnji mesec v Velenju.

Čeprav je letos v Sloveniji zabeleženih le nekaj primerov ptičje gripe pri divjih pticah, to ne pomeni, da bolezni ni. Divje ptice, predvsem vodne, lahko prenašajo virus brez simptomov, zato morajo rejci izvajati biovarnostne ukrepe, da zmanjšajo tveganje prenosa bolezni na perutnino ali ptice v ujetništvu.

Priporočila za rejce

Uprava za varno hrano je izdala priporočila, ki ostajajo v veljavi za celotno Slovenijo, z namenom zmanjšanja tveganja prenosa virusa s prostoživečih ptic na perutnino. Rejci morajo biti pozorni na zdravstveno stanje svojih živali in ob morebitnih znakih, kot so zmanjšana poraba krme in vode, padec nesnosti, povišan pogin ali nenavadno vedenje, nemudoma obvestiti veterinarja.

Simptomi, ki lahko nakazujejo na okužbo, vključujejo zmanjšano ali neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoče in obarvane iztrebke ter živčne motnje. Ker se bolezen prenaša tudi s kontaminirano obutvijo in živalmi, ki so v stiku s poginjenimi pticami ali njihovimi izločki, svetujejo sprehajalcem, naj se izogibajo vodnim površinam, kjer so prisotne vodne ptice, ter jih ne krmijo.

Ptičja gripa ostaja resna grožnja v nekaterih delih Evrope, kjer je zabeležen porast okužb. Slovenija je sicer zabeležila le nekaj primerov, a previdnost ostaja ključnega pomena. Pristojni organi pozivajo rejce k doslednemu upoštevanju biovarnostnih ukrepov, da preprečijo širjenje virusa med domačimi in prostoživečimi pticami.

Spletno uredništvo Toti Maribor