Slovenija pred demografskim izzivom: Rešitev v tujih delavcih?

Slovenija se že vrsto let sooča z nizko rodnostjo, ki je občutno pod nivojem, potrebnim za dolgoročno naravno obnavljanje prebivalstva. Od leta 2017 umre več ljudi, kot se jih rodi, kar pomeni, da se število prebivalcev zmanjšuje. Ta trend, ki se je začel že v osemdesetih letih, je povzročil, da število starejših nenehno raste. Kako nizka rodnost vpliva na trg dela, pokojninski sistem in zdravstvo?

Demografski podatki so neusmiljeni. Barbara Bratuž Ferk iz Urada za makroekonomske analize in razvoj pojasnjuje, da se je v zadnjih sto letih število rojenih otrok več kot prepolovilo. “V letu 1923 smo zabeležili 40 tisoč rojenih otrok, lani pa manj kot 17 tisoč,” je izpostavila. Negativni naravni prirast, ki ga beležimo od leta 2017, se je še poglobil leta 2020. Zadnja generacija, ki je presegla 30 tisoč rojstev, se je rodila leta 1979, generacija z več kot 20 tisoč rojstvi pa leta 2017. Lani smo zabeležili najmanj rojstev doslej, le 16.875, pri čemer so matere tuje državljanke rodile 3.139 otrok. Celotna stopnja rodnosti je bila 1,52, kar je sicer nad povprečjem EU, vendar še vedno pod stopnjo 2,1, ki je potrebna za naravno obnavljanje prebivalstva.

Razlogi za upad rodnosti

Zakaj je rodnost relativno visoka, a število rojstev še vedno pada? Barbara Bratuž Ferk pojasnjuje, da je to posledica zmanjševanja števila žensk v rodni dobi. Od leta 1997 se je število žensk v rodni dobi zmanjšalo za več kot 90 tisoč, kar pomeni približno 18-odstotno zmanjšanje žensk, starih od 15 do 49 let.

Od ‘baby booma’ do demografskega upada

Strokovnjak za demografijo in profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, dr. Janez Malačič, pojasnjuje, da rodnost v Sloveniji ni padla čez noč. “Že od osemdesetih let prejšnjega stoletja mladi, ki vstopajo v družinsko življenje, zaposlitve in kariere, vse bolj rojevajo proti koncu dvajsetih ali v zgodnjih tridesetih letih,” pravi Malačič. Dodaja, da je povprečna starost mater lani znašala 31,1 leta, medtem ko je bila povprečna starost ob prvem rojstvu 29,6 leta. Med letoma 1968 in 1988 so ženske prvič rodile pri povprečni starosti 23,1 leta.

Vplivi nizke rodnosti na predšolsko vzgojo

Padec rodnosti že vpliva na število otrok v vrtcih. Ravnateljica Vrtca Mavrica v Brežicah in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Silvija Komočar, pojasnjuje, da se je upad števila otrok vpisanih v vrtec že pokazal v zadnjih dveh letih. “Trenutno imamo skoraj sto otrok manj, kot je prostora,” pravi Komočar. Podobno se dogaja tudi v drugih vrtcih po državi, kjer so nekateri prisiljeni zapirati dislocirane enote zaradi pomanjkanja otrok. Septembra letos je bilo v vrtce vključenih 77.387 otrok, kar je skoraj šest tisoč manj kot lani.

Odločitev za življenje brez otrok

Ob tem, da se mladi odločajo za starševstvo vse kasneje, se povečuje tudi delež žensk, ki se sploh ne odločijo za otroke. V generacijah, rojenih v petdesetih letih, so skoraj vse ženske rodile vsaj enega otroka, medtem ko je delež žensk brez otrok v generaciji, rojeni med letoma 1975 in 1979, narasel na skoraj petino. Mojca in Jure Žove sta se odločila za življenje brez otrok, saj sta ugotovila, da to ne ustreza njunemu življenjskemu slogu in pričakovanjem.

Demografski izzivi in prihodnost Slovenije

Nizka rodnost močno vpliva na demografsko sliko Slovenije. Starejši od 65 let predstavljajo že vsak peti prebivalec, medtem ko je mladih, starih od 15 do 29 let, le 15 odstotkov. Projekcije kažejo, da bo do leta 2060 starejša od 65 let že tretjina prebivalcev, število starejših od 80 let pa se bo podvojilo. Dr. Malačič opozarja, da nizka rodnost že zdaj vpliva na velike sisteme, kot so trg dela, pokojninska in zdravstvena blagajna ter dolgotrajna oskrba.

Pomanjkanje delovne sile

Nizka rodnost in staranje prebivalstva že povzročata neskladja na trgu dela. Demografske projekcije kažejo, da se bo delovno aktivno prebivalstvo do leta 2050 vsako leto zmanjšalo za povprečno šest tisoč ljudi. Barbara Bratuž Ferk pojasnjuje, da trenutno pomanjkanje blažimo z migracijami. Slovenija postaja vse bolj odvisna od tujih delavcev, med več kot 900 tisoč delovno aktivnimi prebivalci je že skoraj 150 tisoč tujcev.

Migracijska politika

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, poudarja, da vlada stavi na previdno migracijsko politiko, osredotočeno na države z Balkana. “Pomembno je, da imamo pametno migracijsko politiko, saj je Slovenija relativno monokulturna družba,” pojasnjuje Mesec. Janez Malačič opozarja, da bi potrebna imigracija za reševanje demografskih težav lahko bila politično nesprejemljiva tako v Sloveniji kot v Evropi.

Družinska politika in stanovanjska vprašanja

Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta za socialno varstvo, pojasnjuje, da ima Slovenija relativno dobro urejeno družinsko politiko, ki omogoča visoko stopnjo defamilizacije. Kljub temu še vedno obstajajo področja, kjer bi politika lahko izboljšala pogoje, zlasti pri stanovanjski politiki in enakosti med spoloma. Minister Mesec priznava, da je reševanje stanovanjskega problema ključno za odločanje mladih za družino.

Potrebna širša demografska strategija

Čeprav vlada trenutno ne načrtuje širše demografske strategije, Luka Mesec meni, da bi bilo smiselno začeti javno razpravo in problematiko postaviti na politično agendo. “Gre za slona v sobi, ki ga moramo nasloviti,” pravi Mesec.

Spletno uredništvo