Slovenija pred izzivom: Visoka obdavčitev plač odvrača tuje investicije
Slovenija se sooča z visokimi stopnjami obdavčitve plač, kar negativno vpliva na hitrost gospodarskega razvoja in privlačnost države za tuje delavce in podjetja. Lani je bila Slovenija med članicami OECD na šestem mestu po obdavčitvi plač samskih posameznikov brez otrok s povprečno plačo, z davčno stopnjo 44,6 %. Belgija je vodila s 52,6 %. Analiza mednarodnega kadrovskega podjetja Boundless je razkrila, da se bruto-bruto stroški delodajalcev za plače v Sloveniji uvrščajo v spodnjo polovico evropske lestvice, na 22. mesto, z zneskom 69.660 evrov.
V primerjavi s sosednjimi državami, so stroški delodajalcev v Sloveniji razmeroma visoki. Na Hrvaškem so ti stroški nekoliko višji, v Avstriji in Italiji pa še višji. Vendar pri neto plačah Slovenija močno zaostaja. Pri bruto plači 60.000 evrov neto plača v Sloveniji znaša le 28.848 evrov, kar je najnižje med analiziranimi državami. To zmanjšuje privlačnost Slovenije za talente in podjetja, ki bi lahko vlagala v državo.
Razlike v neto plačah
- Italija: 35.963 evrov
- Avstrija: 37.647 evrov
- Hrvaška: 38.615 evrov
- Madžarska: 39.372 evrov
- Bolgarija: 51.150 evrov
- Švica: 50.557 evrov
Povprečne plače in življenjski stroški
Boundless je raziskal tudi, koliko denarja ostane posameznikom po plačilu življenjskih stroškov. Razvijalec programske opreme v Sloveniji povprečno prejema 51.800 evrov bruto in 25.800 evrov neto letno plačo. Po življenjskih stroških mu ostane 7.643 evrov, kar je precej manj kot v državah, kot so Malta, Združeno kraljestvo in Nemčija.
Kritika obdavčitve in predlogi za spremembe
Predsednik Združenja Manager, Iztok Seljak, opozarja na nekonkurenčnost slovenske davčne politike, ki že desetletja ostaja nespremenjena. Po njegovem mnenju bi znižanje davkov spodbudilo gospodarsko aktivnost in povečalo produktivnost, kar bi dolgoročno prineslo večje davčne prihodke. Seljak predlaga tudi racionalizacijo državne uprave in povečanje njene produktivnosti.
Možni ukrepi za izboljšanje
Dr. Sašo Polanec, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, predlaga znižanje obdavčitve dela in uvedbo socialne kapice, kar bi lahko nadomestili z višjim DDV. Takšne spremembe bi znižale stroške dela v podjetjih z visoko kvalificirano delovno silo in povečale konkurenčnost na tujih trgih.
“Znižanje davkov bi povečalo ekonomsko aktivnost in produktivnost, s čimer bi se davčna osnova povečala, s tem pa tudi davčni prihodki.” – Iztok Seljak
Vladni predlogi za razbremenitev
Nedavni dogovor med vlado in sindikati predvideva uskladitev olajšav in lestvice za dohodnino za leto 2026. Olajšave in meje dohodninskih razredov se bodo povišale za 5,55 % namesto sprva predvidenih 3,7 %. To bo prineslo davčno razbremenitev v višini 150 milijonov evrov, kar bo povečalo neto plače posameznikov.
Potencialne posledice sprememb
Polanec opozarja, da bi dvig DDV pomenil višje cene blaga in storitev, kar bi gospodinjstvom prineslo dodatne stroške. Vendar bi nižja obremenitev plač lahko spodbudila zaposlovanje v sektorjih z visoko dodano vrednostjo, kar bi dolgoročno koristilo gospodarstvu.
Slovenska davčna politika bo morala najti ravnovesje med znižanjem obremenitev dela in ohranjanjem stabilnih javnih prihodkov, da bo lahko privabila več investicij in talentov v državo.
Spletno uredništvo
