Evropska komisija je v svojem nedavnem poročilu predlagala, da bi države članice Evropske unije, kot so Španija, Italija, Grčija in Ciper, razbremenili migracijskega pritiska s sprejemom migrantov ali finančnimi prispevki. Oktobra letos so bili migranti prestreženi pri Kanarskih otokih, kar je privedlo do spoznanja, da se te države soočajo z nesorazmerno visokim številom prihodov migrantov, tudi tistih, rešenih na morju. Komisija predlaga, da bi druge članice EU leta 2026 pokazale solidarnost bodisi s sprejemanjem prosilcev za azil bodisi z denarnimi nakazili.
Komisija je predlagala letni solidarnostni mehanizem, ki bi določil skupno število prosilcev za azil za premestitev in določil znesek, ki bi ga morala vsaka država prispevati. Ta predlog ostaja zaupne narave, saj bodo o njem razpravljali članice EU, ki naj bi do konca leta določile obseg in solidarnostni delež za vsako državo.
Možnosti za izpolnitev solidarnostnega mehanizma
Članice EU imajo tri možnosti za izpolnitev solidarnostnega mehanizma: premestitev določenega števila prosilcev za azil, plačilo 20.000 evrov za vsakega nepremaknjenega migranta ali financiranje operativne podpore v državah, kjer je migracijski pritisk najvišji. Končna odločitev bo sprejeta z glasovanjem članic EU, pri čemer je minimalni obseg solidarnostnega mehanizma določen pri 30.000 premestitvah in 600 milijonih evrov finančnih prispevkov.
Obremenjene države in njihove možnosti
Poročilo Komisije opredeljuje 12 držav, ki so izpostavljene tveganju migracijskega pritiska, vključno z Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Francijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko in Finsko. Od teh se pričakuje solidarnost s tistimi pod migracijskim pritiskom, vendar bo njihov položaj ponovno ocenjen, da se preprečijo nesorazmerne obveznosti v prihodnjem letu.
Izjeme in pogoji za njihovo pridobitev
Države, kot so Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Avstrija in Poljska, ki se soočajo s pomembnimi migracijskimi razmerami, lahko zaprosijo za izjemo od svojih kvot. Ta izjema mora biti potrjena s strani Komisije in drugih držav članic. Neuspeh pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu bi lahko pomenil kršitev obveznosti po pravu EU, kar bi lahko vodilo v postopke proti državam, ki ne bodo prispevale po uvedbi predpisov junija 2026.
Prihodnost migracijske politike EU
Solidarnostni mehanizem in poročilo sta ključna za razvoj sistema obvezne solidarnosti, kot je predvideno v paktu o migracijah in azilu, sprejetem leta 2024. Prva ocena novih migracijskih pravil EU bo izvedena julija prihodnje leto. Edini zakonit način za izogibanje prispevkom v solidarnostnem mehanizmu je pridobitev izjeme, kar je možno le za države z opredeljenimi pomembnimi migracijskimi razmerami.
Spletno uredništvo
