Švicarsko jodlanje kot kandidat za Unescov seznam kulturne dediščine

Švicarska vlada je predlagala, da jodlanje, tradicionalna glasbena oblika, postane del Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine. Predlog je bil podan v Luzernu, 8. novembra 2025. Z več kot 12.000 jodlarji, ki delujejo v približno 780 združenjih po državi, si Švicarji prizadevajo za ohranitev in širjenje te edinstvene umetnosti, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

Jodlanje, ki izvira iz gorskih predelov Švice, je več kot le glasbena oblika; je krik pastirjev, ki se je skozi stoletja razvil v obliko umetnosti. Univerza uporabnih znanosti in umetnosti v Luzernu je pred sedmimi leti kot prva v državi uvedla program poučevanja jodlanja, kar dodatno poudarja pomen te tradicije v švicarski kulturi, poroča Euronews.

Pričakovanja do konca leta

Švica upa, da bo do konca leta prejela odločitev Unesca glede uvrstitve jodlanja na seznam. Vpis na seznam bi imel pomemben vpliv na ohranjanje in promocijo te tradicije. Za zdaj je na Unescovem seznamu iz Slovenije že uvrščenih sedem elementov, med njimi Škofjeloški pasijon, Obhodi kurentov, Veščina suhozidne gradnje, Klekljanje čipk, Čebelarstvo, Tradicije reje lipicancev ter Babištvo.

Slovenija in njen prispevek

Slovenija, ki je že uvrstila sedem svojih kulturnih elementov na Unescov seznam, ponuja pomemben primer, kako lahko uvrstitev pripomore k mednarodni prepoznavnosti in ohranjanju kulturne dediščine. Te tradicije so pomemben del slovenske identitete in so podobno kot jodlanje v Švici globoko zakoreninjene v lokalnih skupnostih.

Vpliv na kulturno dediščino

Uvrstitev na Unescov seznam bi jodlanju prinesla mednarodno priznanje in zaščito, kar bi pomagalo ohranjati to dragoceno tradicijo za prihodnje generacije. Jodlanje ni le glasbena oblika, temveč tudi simbol švicarske kulturne identitete, ki povezuje ljudi in skupnosti. S podporo Unesca bi jodlanje postalo del svetovne kulturne dediščine, kar bi prispevalo k njegovi prepoznavnosti in ohranitvi.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana