Zakaj cene govedine v Sloveniji vrtoglavo naraščajo?
Cene govejega mesa v Sloveniji so v zadnjih letih doživele opazen porast, pri čemer večina kakovostnega mesa zapusti državo. Kljub podražitvam ostaja povpraševanje po govejem mesu visoko. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bilo goveje meso avgusta 2025 približno 28 odstotkov dražje kot v enakem obdobju lani. Ta rast cen je vrh dosegla med letoma 2022 in 2023, ko so cene v Evropski uniji dosegle rekordno raven.
Čeprav Evropska komisija napoveduje postopno umirjanje, stare vrednosti cen verjetno ne bodo več dosežene. Evropski strokovnjaki navajajo zmanjšanje čred in proizvodnje, pritisk okolijskih regulativ ter bolezni živali kot ključne dejavnike za višje cene. Dodatno so k rasti cen prispevali višji stroški energentov, gnojil in krme, ki se v maloprodaji opažajo z zamikom.
Slovenija: Posebnosti v proizvodnji govejega mesa
Analiza Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz leta 2024 kaže, da so se cene hrane v Sloveniji gibale skladno z evropskimi trendi, a s poudarkom na rasti cen mesa. Med letoma 2022 in 2024 so slovenski pridelovalci med redkimi v Evropski uniji, kjer so proizvodne cene mesa še naraščale. To je v nasprotju z večino drugih članic unije, kjer so se cene rahlo znižale.
Janez Kodila direktor podjetja Kodila, za svet24.si pojasnjuje, da sta bolezen modrikastega jezika in porast porabe govejega mesa v muslimanskem svetu ključna razloga za višje cene. “Proizvajalci smo del evropskega trga in moramo prilagajati naše cenovne politike,” pravi Kodila.
Dodatno vir blizu slovenski mesni industriji razkriva, da je bila odkupna cena govedine pred leti nizka, kar je kmete spodbudilo k zmanjšanju čred. Zdaj, ko so cene višje, pričakujejo obratni trend.
Med najmanj donosnimi panogami v kmetijstvu
Dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete v Ljubljani rast cen pripisuje strukturnim spremembam v evropskem kmetovanju, kot so zmanjšanje števila krav molznic in dojilj. “Reja govedi za meso je ena najmanj donosnih panog v kmetijstvu,” pojasnjuje Erjavec. “Evropski trg temelji na srednje velikih kmetijah, kjer ni presežkov, subvencije pa so nižje, kar mlade odvrača od te panoge.”
Čeprav bi lahko Argentina, znana po govedoreji, predstavljala potencialno rešitev za pomanjkanje ponudbe, Erjavec opozarja, da visoke carine onemogočajo ekonomsko upravičen uvoz v Evropo.
Vpliv na slovensko samooskrbo
Kodila poudarja, da zaenkrat njegove družbe pri nabavi iz lokalnega okolja nimajo težav, a opozarja na pritisk, ki ga trgovci in država izvajajo na znižanje cen. “To škodi slovenski samooskrbi,” pravi Kodila.
“Kakovostno meso zapušča državo, nadomešča ga nizkocenovno meso slabše kakovosti.”
Erjavec izraža dvom o učinkovitosti vladnih napovedi za znižanje cen. “Regulacija na enotnem trgu ni mogoča,” pojasnjuje. “To lahko stori le Evropska unija.”
Slovenci jemo slabšo govedino
Najboljša govedina se izvaža, kar po Erjavčevih besedah vodi v slabšo kakovost mesa, ki ostaja v Sloveniji. “Potrošniki in prodajalci želijo najcenejše meso, kar pritiska na proizvajalce,” dodaja Kodila, a opozarja, da “uvoženo meso ni vedno slabo meso”.
Spletno uredništvo Goriške novice
