Na petkovem kongresu v Portorožu je Slovensko zdravniško društvo (SZD) odločno zavrnilo dva predloga zakona, ki sta nedavno pritegnila pozornost javnosti. Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in Zakon o konoplji v medicinske namene sta bila sprejeta brez ustreznega posvetovanja z medicinsko stroko, kar je povzročilo resno zaskrbljenost med zdravniki.
SZD je v izjavi za javnost izrazilo nestrinjanje z novimi zakoni, saj menijo, da ti ogrožajo temeljne odnose med bolniki in zdravniki ter posegajo v zdravniško etiko. Kritizirali so zakonodajalce, ki sprejemajo zakone, ki so po njihovem mnenju všečni in populistični, brez ustreznega posvetovanja s strokovnjaki. “Zakonodajalci sprejmejo njim všečne in populistične zakone, ki jih podpirajo nekateri posamezni zdravniki, nato pa skušajo sklepati kompromise o njihovi izvedbi,” so opozorili.
Kritika Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
SZD je ostro kritiziralo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga vidijo kot nedomišljenega in motijočega za temeljni odnos med bolnikom in zdravnikom. “Zakon zdravnike postavlja v etično in strokovno nemogoč položaj, krši njihovo avtonomijo in je v nasprotju z Ženevsko deklaracijo Svetovnega zdravniškega združenja,” so pojasnili. Dodali so, da slovensko zdravstvo že omogoča dostojanstveno slovo ob koncu življenja, zato dodaten zakon ni potreben.
13. oktobra je državni zbor na izredni seji razpisal referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo potekal 23. novembra. Vseh 65 navzočih poslancev je glasovalo za razpis, proti ni bil nihče.
Pomisleki glede Zakona o konoplji v medicinske namene
SZD opozarja, da Zakon o konoplji predstavlja resna tveganja za zdravje posameznikov in družbe ter bi lahko povzročil javnozdravstvene posledice. “Zastrupitve s konopljo so v porastu, zlasti med najranljivejšimi skupinami, kot so otroci, mladostniki, starejši in kronični bolniki,” so poudarili. Po njihovem mnenju zakon ne predvideva ustreznih varnostnih ukrepov, kar bi lahko povzročilo povečano uporabo, zlorabo konoplje, več zastrupitev in hospitalizacij, ter obremenilo zdravstveni sistem.
Zaključili so, da liberalizacija konoplje ne pomeni napredka, temveč večje tveganje za javno zdravje, zlasti za otroke in mladostnike.
Spletno uredništvo
