Starejši delavci se pogosto srečujejo z večjim tveganjem za bolezni in poškodbe, kar vodi do daljših bolniških odsotnosti. Dodatni prosti čas in počitek igrata ključno vlogo pri ohranjanju njihovega zdravja. Tanja Gmeiner in Viktor Ribnikar, dolgoletna sodelavca v farmacevtski industriji, podpirata uvedbo krajšega delovnika za starejše od 58 let ali tiste z več kot 35 let delovne dobe, ki se obeta prihodnje leto.
Kakšen vpliv bo imel ta ukrep na njihovo zdravje, produktivnost in medgeneracijsko sodelovanje?
Izkušnje iz farmacevtske industrije
Tanja Gmeiner, medicinska svetovalka v podjetju Lek, že skoraj desetletje skrbi za strokovno korektno in javnosti razumljivo komunikacijo. O svojem delu pravi:
“Skrbim, da so informacije, ki jih komuniciramo z zunanjimi strokovnjaki in javnostjo, strokovno pravilne in razumljive. Pomembno je, da uporabljamo jezik, ki je prilagojen tako zdravstvenim delavcem kot tudi laični javnosti. Terminologija mora biti jasna, da ljudje razumejo, kaj jim želimo sporočiti.”
Viktor Ribnikar, sistemski analitik v Medisu, ima dvajsetletne izkušnje s poslovno aplikacijo SAP. O svojem delu pravi:
“V glavnem podpiramo uporabnike, tako pri problemih, ki se pojavljajo pri delu, kot pri nekih novih zahtevah. Ko se pojavi nova poslovna zadeva, jo je treba informacijsko podpreti. Moderna beseda za to je digitalizacija.”
Kljub napornemu delu Viktor pravi, da ne čuti pretiranega stresa in še vedno dobro funkcionira.
Vladna pobuda: Skrajšan delovnik za starejše
Vlada je v koalicijski pogodbi izrazila namero, da zaposlenim omogoči prehod na 30-urni delovnik, vendar dogovora v ekonomsko-socialnem svetu leta 2023 niso dosegli. Minister za delo Luka Mesec je o tem povedal:
“Izpeljali smo pravico do odklopa in izpeljali smo 80/90/100, to se pravi možnost krajšega delovnika za starejše. O tem se še pogovarjamo, kako priti z novo ponudbo krajšega delovnika. Zdaj mandata ni več veliko, tako da za ta mandat nisem optimističen. Politika z domišljijo mora razmišljati o tem, kako omogočiti ljudem, da dobijo več prostega časa in izboljšajo kakovost življenja.”
Podrobnosti ukrepa
Skrajšan delovnik bo veljal za starejše od 58 let oziroma tiste z 35 leti delovne dobe. Delali bodo 80 odstotkov, dobili 90 odstotkov plače, prispevki pa bodo plačani v celoti. Predsednik ZSSS Andrej Zorko podpira ukrep, a opozarja na potrebo po dogovoru med delodajalcem in zaposlenim:
“Želeli bi si, da bi bila ta prostovoljnost dogovora manjša. Da bi delodajalci izkoriščali in pristajali na predloge starejših delavk in delavcev po uporabi tega instituta, kajti prepričani smo, da na ta način bi zaposleni starejši lahko morda kakšno leto ali dve dlje ostali v zaposlitvi. Po drugi strani tudi ne bi bili tako izčrpani.”
Osebne izkušnje in koristi krajšega delovnika
Tanja Gmeiner je navdušena nad možnostjo krajšega delovnika, saj ji omogoča več časa za osebne interese.
“Verjamem, da bom kljub krajšemu delovniku ostala enako produktivna.”
Viktor Ribnikar, ki se je odločil za delno upokojitev, uživa v delu s krajšim delovnim časom.
“Dogovorili smo se, da delam cele delovne dneve, saj v mojem poklicu nima smisla po štirih urah prekiniti dela. Takšen ritem mi zelo ustreza.”
Krajši delovnik omogoča zaposlenim kakovostno in uravnoteženo zadnje obdobje kariere, podjetjem pa ohranja izkušene kadre. Tanja in Viktor svoje znanje z veseljem prenašata na mlajše generacije, kar je po njunem mnenju ključni motiv za nadaljevanje dela.
Trend naraščanja delovno aktivnih starejših
V zadnjih desetih letih se je število delovno aktivnih starejših od 58 let v Sloveniji povečalo s 34 tisoč na skoraj 103 tisoč. Profesorica dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete pojasnjuje, da kljub visoki delovni aktivnosti med 25. in 55. letom delovna aktivnost po 55. letu hitro upade.
“Skoraj 90 odstotkov ljudi je zaposlenih oziroma delovno aktivnih, kar pomeni, da je delo vrednota in da ne sme biti v breme socialne države. Večji izziv je potem pri starejših zaposlenih, ki so v starostni skupini med 55 in 65 let, kjer se delovna aktivnost zelo hitro znižuje in je ena izmed najnižjih med državami Evropske unije. Torej bi lahko rekli, dokler ne pridemo do 55. leta, delamo brez problema, potem pa je večja želja, da bi delali manj.”
Izkušnje iz tujine
Skandinavske države že nekaj časa uporabljajo shemo skrajšanega delovnika za starejše zaposlene, kar ima pozitivne učinke na podaljšanje delovne dobe zaposlenih. Profesorica Domadenik Muren dodaja, da so starejši zaposleni bolj dovzetni za bolezni in poškodbe, kar vpliva na večjo potrebo po bolniški odsotnosti. Krajši delovni čas lahko pomaga pri ohranjanju zdravja in zmanjšanju obremenitve zdravstvene blagajne.
Spletno uredništvo
