Hrvaški prašičjerejci pred velikim izzivom: Afriška prašičja kuga se širi in zahteva ukrepe

Hrvaški prašičjerejci v regijah Slavonije in Baranje se soočajo z resnimi izzivi, saj je bil sinoči potrjen izbruh afriške prašičje kuge na dveh večjih farmah. Na farmah Belje v Sokolovcu in Nemetinu, kjer skupaj vzrejajo skoraj 12.000 prašičev, so zdaj v veljavi strogi ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni. Policija na kontrolnih točkah preverja vozila, da bi zajezila okužbo, poroča lokalni medij.

Ukrepi kriznega štaba in vloga človeka

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Republike Hrvaške, David Vlajčić, ki vodi krizni štab, je poudaril, da je širjenje virusa posledica človeških dejavnikov. Načrtovana je evtanazija skoraj 12.000 prašičev, ki naj bi se začela prihodnji teden. Direktorica hrvaškega Direktorata za veterinarstvo in varnost hrane, Tatjana Karačić, je potrdila, da so priprave za izvedbo ukrepov že v teku.

“Lokalni krizni štab organizira celoten postopek, določa načrt in izvedbo usmrtitev ter zagotavlja ekipe. V tem trenutku jih imajo dovolj, da lahko začnejo izvajati usmrtitve prašičev. Pripravljeni smo, če bo potrebno, angažirati dodatne ekipe veterinarjev z drugih območij. Oprema kriznega štaba je na voljo, del te smo že razporedili,” je dejala Karačićeva.

Reakcija podjetja Belje in lokalnih rejcev

Podjetje Belje je sporočilo, da imajo vse njihove farme visok biološko-varnostni status. Potrdili so, da bo 9829 prašičev na farmi Sokolovac evtanaziranih, vendar čas izvedbe ni v njihovi pristojnosti.

“Zaradi statusa farme Sokolovac so na vseh naših drugih farmah uvedeni dodatni protokoli biološke varnosti, da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni. Evtanazija prašičev je v domeni državnega inšpektorata, ki bo opredelil postopke in način njihove izvedbe. Vse naše nadaljnje aktivnosti pa bodo usklajene s predpisi in ukrepi pristojnih organov,” so dejali v podjetju.

Perspektiva lokalnih rejcev: Jozo Marić o tveganjih in zaščiti

Jozo Marić, lokalni rejec prašičev, je delil svoje skrbi glede trenutne situacije. Poudaril je, da so redkeje uporabljeni tovornjaki za odvoz kadavrov lahko problematični, saj lahko povzročijo smrt živali zaradi drugih razlogov, ne le kuge.

“Dejstvo je, da je najverjetneje kriv človek, a je zelo malo tovornjakov, ki odvažajo kadavre (okuženih živali). Potem se zgodi, da na zdravi kmetiji pride do pogina zaradi nečesa drugega kot kuge,” je povedal Marić.

Da bi zaščitil svoje živali, je Marić sprejel številne ukrepe, vključno z namestitvijo table ‘Prepovedan dostop do kmetije’ in premeščanjem koruze daleč od kmetije.

“Znak je tam že štiri ali pet let in je kilometer in pol oddaljen od ceste, več kot dva kilometra od vasi. Nikogar ne spustim blizu. Koruzo sem premaknil 200 metrov od kmetije samo zato, da ne bi do nje prišli divji prašiči. Okoli kmetije imam travnik, opravil sem košnjo, tudi koruzo sem posekal, da lahko lovci streljajo. Počnemo vse, kar lahko – bodečo žico, pregrade, prašiče smo zaprli v objekt,” je opisal svoje ukrepe.

Širši vpliv in osebna mnenja

Marić je prepričan, da je virus umetno ustvarjen in je pobegnil iz laboratorija, kar je povzročilo to krizo.

“Katastrofa. Še teh nekaj malega ljudi se bo odselilo. Ker tisti, ki zdaj zaprejo ograde svojih kmetij, jih nikoli več ne bodo odprli. Še posebej takšni, kot sem jaz, stari 60 in več, katerih otroci so že odšli,” je dejal Marić.

Marić je še dodal, da bo “za božič le pest svinjine”, saj trenutno popravljata ograje, da bi čim bolj preprečila škodo. “Takšno je naše življenje. Imam celo osle, ki domnevno preprečujejo širjenje nalezljive bolezni,” je zaključil Marić.

Spletno uredništvo