Rast plač v Sloveniji: Kaj prinaša za gospodarstvo in proračun?

V Sloveniji so se v prvem polletju letošnjega leta plače v zasebnem sektorju povečale za približno pet odstotkov, medtem ko je javni sektor zabeležil več kot 10-odstotno rast. Največji dvig stroškov dela za dejansko opravljene delovne ure je bil zaznan v šolstvu, in sicer za več kot 16 odstotkov. Kaj motivira to rast plač in kakšne so posledice za državni proračun?

Povprečna plača v Sloveniji je ob osamosvojitvi znašala zgolj 70 evrov, danes pa se je povečala za kar 36-krat, dosegla je 2520 evrov bruto. Kljub temu, da se plače višajo, tudi cene dobrin niso ostale na mestu. Povprečni Slovenec si je lahko ob osamosvojitvi privoščil 379 kilogramov kruha, danes pa 449 kilogramov, kar predstavlja le 18-odstotno povečanje v primerjavi s 3600-odstotno rastjo plač.

Izjave strokovnjakov o rasti plač

“Seveda se morajo plače višati, ko imamo inflacijo, ko to narekujejo kazalniki. Včasih pa imajo s tem seveda težave, kajti produktivnost in cene, ki so potrebne, da jih v gospodarstvu primerno oblikujemo, da pokrivamo plače, temu včasih ne sledijo,” je dejal predsednik Obrtne zbornice Blaž Cvar.

Cvar pojasnjuje, da je rast plač posledica rednih usklajevanj minimalne plače, kar vodi do linearnega zviševanja drugih plač. To povečuje stroške, s katerimi se gospodarstvo spoprijema.

Razlike med javnim in zasebnim sektorjem

V javnem sektorju zaposleni povprečno prejemajo 2953,99 evra, medtem ko zaposleni v zasebnem sektorju zaslužijo približno 600 evrov manj. Plačna reforma v javnem sektorju je eden glavnih razlogov za visok proračunski primanjkljaj v letošnjem letu.

“Imamo trend zviševanja odhodkov, ki se bo zagotovo nadaljeval, saj se reforma plač javnega sektorja še ni povsem iztekla. Vidimo pa tudi, da nas čakajo razna presenečenja, predvsem glede javnih storitev in plač, kar ni bilo upoštevano v predhodni reformi,” je dejal predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Proračunski primanjkljaj in opozorila

Država je v prvih osmih mesecih leta zabeležila približno milijardo evrov primanjkljaja, medtem ko je bil proračun lani v tem času skoraj uravnotežen. Do konca leta naj bi se primanjkljaj povzpel na 1,9 milijarde evrov, lani pa je znašal 200 milijonov evrov.

Finančni minister Klemen Boštjančič je na opozorila fiskalnega sveta odgovoril: “Primankljaj v prvih osmih mesecih je v skladu z načrtom in ocenjujemo, da bo konec leta tak, kot je bil načrtovan, ko se je proračun za leto 2025 sprejemal.”

Kračun priznava, da je primanjkljaj v skladu s fiskalno-strukturnim načrtom, vendar opozarja na skrb. “Ampak razlog za skrb je. Medtem ko je trend odhodkov zagotovo v smeri naraščanja, je trend prihodkov pravzaprav stagnirajoč,” je dodal Kračun. Predvolilni proračuni tradicionalno ne obetajo nič dobrega, zato fiskalni svet poziva vlado k previdnemu načrtovanju odhodkov.

Rast plač v Sloveniji prinaša mnoge izzive, vendar tudi priložnosti za gospodarsko stabilnost. Kako bo država obravnavala te spremembe v prihodnje, bo ključno za ohranjanje ravnovesja med rastjo in proračunsko stabilnostjo.

Spletno uredništvo Goriške novice