Zdravstveni direktorji pred izzivom: Nova pravila za dodatno delo
Z uveljavljanjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti bodo direktorji in strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov kmalu izgubili možnost dela pri koncesionarjih in zasebnih izvajalcih. Dovoljenja za takšno delo bodo prenehala veljati 28. avgusta, kar pomeni, da bodo ti zdravstveni delavci potrebovali nova soglasja, če bodo želeli opravljati dodatno delo. Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo, Jasna Humar, pojasnjuje, da bo dodatno delo dovoljeno le pri drugih zdravstvenih zavodih.
28. avgust bo ključen datum za zdravstvene direktorje, saj se takrat iztečejo veljavna dovoljenja za delo pri drugih delodajalcih. Če bodo želeli nadaljevati z dodatnim delom, bodo morali pridobiti nova soglasja, kar bo odvisno od njihovih delovnih obremenitev. Navodila za pridobitev soglasij bodo pripravljena v enem mesecu, medtem ko bodo vodstva zavodov morala evidentirati delo in mesečno poročati ministrstvu.
“Direktorji in strokovni direktorji lahko opravljajo dodatno delo po podjemnih pogodbah samo pri drugem zdravstvenem zavodu, torej ne pri koncesionarju ne pri zasebniku,” je izpostavila Jasna Humar.
Variabilni del plače in njegovo izplačevanje
Izplačevanje variabilnega dela plače bo odvisno od delovnih obremenitev in bo temeljilo na prihrankih, kot so na primer odsotnosti delavcev. Izračun bo zahteven, saj bo treba preveriti, ali je izpad storitev povzročil dodatne nadure ali najem podjemnih pogodb. Jasna Humar poudarja, da za nadure ni predviden dodaten denar, zato bodo morali javni zdravstveni zavodi razporediti obremenitve med delavce, da bi zmanjšali število dragih ur.
“Ne gre za avtomatski prihranek njegove plače, ampak je treba pogledati, ali so zaradi tega tudi izpadle storitve, ali so bile zaradi tega komu drugemu izplačane nadure, ali so bile sklenjene podjemne pogodbe, ali je šlo za študentsko delo,” je pojasnila Humar.
Pogajanja z sindikati
O merilih za izplačilo variabilnega dela plače potekajo pogajanja s sindikati. Izplačila se bodo v zdravstvu začela že letos, vendar bo bolnišnica morala sama zagotoviti potrebne prihranke. Direktorica Humar poudarja, da bo ključno, kako bodo javni zdravstveni zavodi razporedili obremenitve med delavce.
“Ni predvidenega dodatnega denarja za navadne nadure, prav tako ni predviden za super nadure. Tu gre pač za to, da morajo javni zdravstveni zavodi na neki način razporediti te obremenitve med svoje delavce tako, da nastaja čim manj teh dragih ur,” je zaključila direktorica.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
