Ludvik Pandur: Slovenska umetnost žaluje za legendarnim slikarjem

Slovenski umetniški svet je izgubil enega svojih najbolj prepoznavnih ustvarjalcev, akademskega slikarja Ludvika Pandurja, ki je umrl v 78. letu starosti. Njegova dela, ki so med drugim krasila galerije v Ljubljani, Ptuju, New Yorku in Madridu, so navdihnila številne generacije umetnikov. Novico o smrti je preko družbenih omrežij sporočila njegova hči, plesalka Ana Pandur Predin. Pandur, rojen leta 1947 v Slovenj Gradcu, je večino svojega življenja preživel v Mariboru, kjer je tudi ustvarjal in poučeval.

Pandur se je rodil v umetniško nadarjeni družini; tako njegov oče kot stric sta bila slikarja. Po končani gimnaziji v Mariboru se je odločil za študij slikarstva na zagrebški akademiji, kjer je sledil stopinjam svojega očeta Lajčija Pandurja. Po zaključku študija je delal v delavnici priznanega slikarja Krsta Hegedušića, kar je močno vplivalo na njegov umetniški izraz.

Umetniška pot in mednarodni uspeh

Pandurjeva umetniška pot se je začela z razstavo v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž leta 1971, kasneje pa je njegova dela občudovala tudi mednarodna publika. Njegove razstave so bile postavljene v prestižnih galerijah v New Yorku, Münchnu, Madridu in drugod po svetu. Leta 2018 je za svoje življenjsko delo prejel Glazerjevo nagrado, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor za izjemne dosežke na področju kulture.

Pandur kot pedagog in vpliv na umetniško skupnost

Poleg ustvarjanja umetnin se je Pandur izkazal tudi kot predan pedagog. Do svoje upokojitve je predaval na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je bil izjemno priljubljen med študenti. Njegova žena, modna oblikovalka Božena Pandur, je pogosto sodelovala z njim pri različnih umetniških projektih.

Umetniški vpliv in zapuščina

Pandurjevo delo je bilo prežeto z različnimi umetniškimi slogi, od mimetičnosti do abstrakcije. Kot je zapisal kustos Jure Kirbiš ob retrospektivni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor leta 2021, Pandur s svojimi deli raziskuje meje med figuralnim in krajinskim, med liričnim in epskim. Svoje motive je črpal iz različnih virov, od domačega Maribora do eksotičnih pokrajin, ki jih je obiskal med svojimi številnimi potovanji.

Pandurjeva umetniška zapuščina bo še dolgo živela v srcih njegovih sodelavcev, študentov in ljubiteljev umetnosti po vsem svetu. Njegova dela bodo še naprej navdihovala nove generacije umetnikov ter ljubiteljev umetnosti.

Spletno uredništvo Toti Maribor