Ministrica Čalušić se je srečala z zamejskimi Slovenci na Goriškem in Benečiji

Ministrica je v sklopu svojega obiska obiskala več kmetij na Goriškem in Benečiji, kjer je pridobila neposreden vpogled v razmere, s katerimi se srečujejo slovenski kmetje, ter njihove izzive in prizadevanja.

Ključna točka njenega obiska je bil tudi sestanek s Francem Fabcem, predsednikom Kmečke zveze Trst, in člani odbora zveze, kjer so ji predstavili glavna vprašanja, s katerimi se soočajo slovenski kmetje v Italiji. Posebno pozornost so namenili težavam, ki jih doživljajo dvolastniki pri obdelovanju kmetijskih površin na obmejnem območju.

Izpostavljeni izzivi slovenskih kmetov

Med pomembnejšimi tematikami, ki so bile izpostavljene na srečanju, je bil tudi pomanjkanje posluha dežele Furlanije – Julijske krajine in drugih institucij za območje, kjer so prisotni slovenski kmetje. Predlagali so vzpostavitev sklada za razvoj kmetijstva, kar bi omogočilo boljše sodelovanje med obema državama. Franc Fabec je izpostavil:

“Zahvaljujemo se za podporo Kmečki zvezi, saj bi bila ta brez tega v marsičem okrnjena,”

ter dodal, da podpora omogoča kmetijsko svetovanje v slovenskem jeziku.

Vloga politike in pomembnost sodelovanja

Na srečanju je sodeloval tudi Marko Pisani, predstavnik v Deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine, ki je predstavil možnosti politične podpore pri uresničevanju predlaganih prizadevanj. Ministrica je prisluhnila tudi Valterju Bandlju, predsedniku Sveta slovenskih organizacij, in Marinu Marsiču, pokrajinskemu predsedniku Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki sta ponazorila širši pogled na položaj slovenske skupnosti in izzive na področju podeželja, jezika in medgeneracijskega prenosa znanja. Bandelj je poudaril:

“Kmetijstvo je prva panoga naših ljudi, zato jo je treba negovati.”

Podpora slovenskemu kmetijstvu skozi leta

Ministrica je pohvalila delovanje Kmečke zveze in koordinacije Agraslomak, ki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju vezi med zamejskimi Slovenci v Italiji in matično domovino.

“Delo je organizirano, vprašanja so jasna, srečanja so redna in dialog poteka. Le na ta način lahko dosegamo premike in preboj na tem področju.”

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že vrsto let namenja sredstva za strokovno svetovanje, izobraževanja, posvete in čezmejna srečanja, kar aktivno podpira razvoj slovenskega kmetijstva v zamejstvu. V zadnjih letih so se sredstva povečala, kar omogoča vsebinsko bogatejše programe, ki poleg neposredne pomoči kmetom ohranjajo tudi slovenski jezik in podeželsko identiteto.

Osredotočenost na mlade in zakonodajne spremembe

Ministrstvo namenja tudi posebno pozornost vključevanju mladih v kmetijstvo. Ministrica je ob tej priložnosti izjavila:

»Zelo cenimo delo z mladimi, kar smo lahko videli tudi danes na obisku kmetij. Dobro se zavedamo, kako zahtevno je mladim približati kmetijstvo, zato je vsaka spodbuda na tem področju še posebej dragocena,«

hkrati pa je izpostavila pomemben zakonodajni dosežek s spremembo Zakona o divjadi in lovstvu, ki omogoča članstvo v slovenskih lovskih družinah tudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. To pomeni pomembno priznanje in podporo vsem, ki so dejavni v lovstvu in trajnostnem upravljanju narave.

Spletno uredništvo Goriške novice