Podjetja Zgornje Savinjske in Koroške kljub poplavam na poti k okrevanju

Gospodarstvo v Zgornji Savinjski dolini in Koroški se po skoraj dveh letih od uničujočih poplav vztrajno vrača na staro raven. Podjetja in lokalne skupnosti si prizadevajo za hitro ureditev prometne infrastrukture in protipoplavnih ukrepov, saj je to ključnega pomena za njihovo nadaljnje delovanje.
Prizadevanja za obnovo po poplavah
Poplave pred 21 meseci so podjetjem v Zgornji Savinjski dolini povzročile škodo v višini več sto milijonov evrov. Kljub temu so se s pomočjo države hitro postavila na noge. Podjetja so prejela povračilo škode in plač za delo na domu, vendar gospodarstveniki opozarjajo na nujnost hitrejše izvedbe protipoplavnih ukrepov.
“Dokler ne bo čiste slike, kje se bo obstoječa lokacija varovala, kako se bo varovala, večjih naložb v Nazarjah ne bo,”
je pojasnil direktor podjetja BSH, Matija Petrin, ki poudarja, da je zamenjava mostu v Nazarjah nujna za preprečitev prihodnjih katastrof.
Kritični protipoplavni ukrepi
Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji, ki je pomemben svetovni proizvajalec avtomobilskih zobatih obročev, si prizadeva za postavitev zaščitnega nasipa. Direktor Samo Mirnik je poudaril, da je treba začasni nasip, postavljen po poplavi leta 1990, dokončno urediti.
Izboljšanje infrastrukture na Koroškem
Na Koroškem je bila škoda na infrastrukturi ogromna. V podjetju Cablex Mežica so po poplavah uspeli ohraniti in celo povečati število delovnih mest. Direktor Samo Simetinger izpostavlja, da je odprtje novega mostu ključno za povezavo in delovanje podjetja, vendar še vedno ostajajo izzivi glede prevoza in poslov.
“Posledice poplav imajo neposreden vpliv. Določeni mostovi, ki še vedno niso zgrajeni, vplivajo na gospodarstvo in podjetja, da ne morejo prevzemati določenih poslov, ki bi jih lahko,”
je poudarila Katja Pokeržnik, direktorica koroške regionalne gospodarske zbornice.
Izzivi pri izvedbi protipoplavnih ukrepov
Županja Črne, Romana Lesjak, izpostavlja težave z nekakovostnim izvajanjem del in upa na rešitev s pomočjo državne tehnične pisarne. Strokovnjaki opozarjajo na potrebo po celovitem načrtovanju protipoplavnih ukrepov, ki bo vključen v državni prostorski načrt.
Spletno uredništvo



