V preteklem letu je država razdelila 723 milijonov evrov javnih sredstev nevladnim organizacijam. Ta sredstva so bila dodeljena prek ministrstev, občin, javnih zavodov, dveh fundacij za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij ter Finančne uprave Republike Slovenije v obliki enega odstotka dohodnine.
Direktor CNVOS-a, Goran Forbici, poudarja, da nevladne organizacije igrajo ključno vlogo pri izboljševanju vsakdana posameznikov.
“Tako kot nobena hiša ni imuna na ogenj, tudi nobena oblast ni imuna na napake in zlorabe. In zato je prav, da z javnim denarjem financiramo oboje, tako gasilce kot tiste, ki gledajo oblasti pod prste,” pravi Forbici.
Osebna asistenca je največji posamični program financiranja, saj je prejela več kot 220 milijonov evrov. Od leta 2003, ko so nevladne organizacije prejele 167 milijonov evrov, se je znesek povečal za štirikrat. Leta 2025 je bilo razdeljenih 75 milijonov več kot leto prej. Politolog dr. Tomaž Deželan izpostavlja, da kljub povečanju sredstev nevladni sektor prevzema naloge države, kar krči prostor civilne družbe.
“Skrb za najranljivejše, skrb za vse tisto, za kar trg in država ne poskrbita. A na ta način se zelo šibi sam ustroj celotne civilne družbe,” opozarja Deželan.
V Sloveniji deluje več kot 27 tisoč nevladnih organizacij, od katerih jih je 6.221 v javnem interesu. Po podatkih Ministrstva za finance so nevladne organizacije v zadnjem desetletju prejele 1,24 milijarde evrov iz državnega proračuna, vključno s 106,3 milijona evrov evropskih sredstev. Ministrstvo za javno upravo je prek Sklada za razvoj nevladnih organizacij in drugih razpisov razdelilo 66,2 milijona evrov, kar je namenjeno razvoju podpornega okolja in profesionalizaciji sektorja.
Med največjimi prejemniki sredstev so CNVOS, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Slovenska filantropija, NOVUS in Zavod Dobra družba. Forbici zavrača očitke o odvisnosti najbolj kritičnih organizacij od države, saj te prejmejo manj javnega denarja ali sploh nobenega.
“Tiste organizacije, ki gredo predvsem današnji opoziciji v nos, niso v resnici odvisne od javnega denarja,” dodaja.
Mirovni inštitut, ki se pogosto znajde v središču političnih razprav, je leta 2024 prejel 835.719 evrov. Direktor Iztok Šori poudarja, da kot raziskovalni inštitut izvajajo nujne demokratične naloge, čeprav se soočajo s kritikami politične pristranskosti.
“Delamo to, kar pač nekdo v demokraciji mora delati,” pojasnjuje Šori.
Inštitut se financira prek javnih razpisov, pri čemer pridobijo polovico sredstev iz Slovenije in drugo polovico iz virov v tujini, zlasti na razpisih Evropske komisije.
Kritiki opozarjajo tudi na politično aktivnost nevladnih organizacij. Sociolog dr. Gorazd Kovačič pojasnjuje, da se pritožbe politikov nad tovrstno aktivnostjo lahko razumejo kot željo po omejevanju demokracije. Civilnodružbene organizacije z zagovorniško vlogo so pogosto tarča političnih interesov, ker opozarjajo na teme, ki jih vladajoče elite ne želijo slišati.
Največji nadzor nad porabo sredstev izvajajo financerji, kot so ministrstva, občine in evropske institucije. Čeprav je poročanje za evropski denar zelo regulirano, se težave pojavljajo pri razdeljevanju nacionalnih in lokalnih sredstev, kjer se denar včasih preusmeri do neustreznih prejemnikov.
Razprave o financiranju nevladnih organizacij vključujejo tudi vprašanje strankarskih inštitutov, ki delujejo v bližini političnih strank. Mednje sodijo Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Inštitut 1. maj. Ti inštituti niso problematični sami po sebi, dokler je financiranje transparentno, pojasnjujejo strokovnjaki.
V Sloveniji se nevladne organizacije soočajo z izzivi glede financiranja in političnih pritiskov. Kljub temu ostajajo ključni akterji pri zaščiti interesov najranljivejših skupin in nadzoru nad oblastmi. Njihova vloga v družbi je neprecenljiva, saj prispevajo k boljši družbi in okrepitvi demokracije.
Spletno uredništvo
