DružbaPolitikaSlovenija

40.000 podpisov zbranih: Referendum predvidoma jeseni

Pobudniki zakonodajnega referenduma proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi so dosegli pomemben mejnik z zbiranjem 40.000 podpisov, s čimer so odprli pot za razpis referenduma. Po njihovih navedbah so zbrali 42.004 podpise, kar pomeni, da bo referendum o tako imenovani “politični policiji” predvidoma izveden jeseni.

S tem korakom želijo preprečiti, da bi aktualna koalicija s spremembo zakona odpravila ključne varovalke pred političnimi zlorabami poslanskih preiskovanj.

Zbiranje podpisov in razlogi za referendum

Podpise so začeli zbirati 10. junija, v manj kot mesecu dni pa so uspeli preseči zahtevano število. Pobudniki trdijo, da novela zakona omogoča koaliciji, da brez ustavnega nadzora uvede preiskave proti komur koli in kadar koli. Tako bi parlamentarne preiskovalne komisije lahko pridobivale podatke o zasebnih komunikacijah, SMS-sporočilih, telefonskih stikih in bančnih računih oseb, ki niso povezane s politiko ali kaznivimi dejanji. Med preiskovanimi bi lahko bili tudi njihovi družinski člani, partnerji, prijatelji in drugi iz njihovega zasebnega kroga.

V svojih izjavah so pobudniki poudarili, da je na referendumu ključnega pomena odločanje o tem, ali želimo politiki podeliti neomejena pooblastila za poseganje v zasebnost posameznikov ali ohraniti varovalke, ki preprečujejo politične zlorabe. Pobudo so podprle številne nevladne organizacije, civilnodružbena gibanja, aktivisti in sindikati. Podpise so zbirali prostovoljci po vsej Sloveniji, od Izole do Gornje Radgone, kljub tehničnim težavam, poletnim dopustom in visokim temperaturam.

Med pobudniki referenduma so nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, kot so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Spomenka Hribar je poudarila pomembnost varovanja temeljnih pravic pred oblastmi, ki bi jih lahko omejevale. Pavel Gantar je dodal, da bo potrebno veliko dela in požrtvovalnosti, da prepoznamo pravo dilemo: ali bomo mi nadzorovali oblast ali ona nas. Vlado Miheljak je izpostavil, da so podpise zbrali devet dni pred rokom, kar je označil kot izjemen uspeh.

Politični odzivi in perspektive

V Levici zbrane podpise vidijo kot nujen korak za preprečitev vzpostavitve “politične policije”. Vodja poslanske skupine Asta Vrečko je opozorila, da gre za poskus nadziranja in discipliniranja ljudi ter poslancev. V referendumski kampanji bodo aktivno pozivali volivce k zavrnitvi zakona. Tudi Socialni demokrati so napovedali aktivno sodelovanje v kampanji, pri čemer je Luka Goršek izrazil zadovoljstvo nad zbranimi podpisi in kritiziral trenutno vlado zaradi napačnih prioritet.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je čestital pobudnikom in poudaril pomen izvajanja neposredne demokracije. Opozoril je na nesmiselno retoriko glede politične policije, saj so preiskovalne komisije pogosto predlagane na izrednih sejah. Po mnenju koalicijske poslanke Iva Dimic iz Nove Slovenije pa gre pri referendumu za onemogočanje preiskave in zaščito nekdanjega premierja Roberta Goloba. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je poudarila, da ljudstvo odloča na volitvah in referendumih ter da ne bodo blokirali referendumskih pobud.

Referendum, ki bo predvidoma jeseni, bo ključnega pomena za določitev prihodnjih smernic v zvezi z zakonodajno preiskavo in varovanjem zasebnosti posameznikov. Vprašanje ostaja, kako bodo volivci odločili in kakšne bodo posledice za politično krajino v Sloveniji.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button