V poznem obdobju osemdesetih let prejšnjega stoletja so v Sloveniji, takratni del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začela prevladovati prizadevanja za demokracijo, tržno gospodarstvo in samostojnost. Ključni trenutek v tej poti je bila odločitev o plebiscitu o slovenski neodvisnosti, ki je bila sprejeta na sestanku v Poljčah. Na tem sestanku so ključne osebnosti, kot so Tine Hribar, Peter Jambrek, Tone Jerovšek in predsednik Demosa Jože Pučnik, prepričale Demosov poslanski klub o nujnosti hitre izvedbe plebiscita, predlaganega za 23. december 1990.
Na sestanku v Poljčah so se dogovorili, da bodo “poslanke in poslanci Skupščine Republike Slovenije do 20. novembra sprejeli vse zakonske in podzakonske akte ter odločbe in za 23. december 1990 razpisali vseljudski referendum, na katerem se bo ljudstvo odločilo o nadaljnjem bivanju v Jugoslaviji, oziroma o odcepitvi in ustanovitvi samostojne države Slovenije”. Opozicija je sprva predlagala izvedbo plebiscita spomladi 1991, vendar je bil po pogajanjih dosežen kompromis. Opozicija je privolila v izvedbo plebiscita 23. decembra, Demos pa se je zavezal, da bo plebiscit uspel le, če bo za samostojnost glasovala več kot polovica vseh volilnih upravičencev.
Rezultati plebiscita
Rezultati plebiscita so bili osupljivi. Približno 95 odstotkov volivcev, ki so oddali glas, je podprlo slovensko neodvisnost, kar je predstavljalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila visoka, kar 93,2 odstotka, kar kaže na izjemno angažiranost Slovencev v tem ključnem trenutku njihove zgodovine.
Spomin na osamosvojitev
Ob 35. obletnici te zgodovinske odločitve je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve priredilo slovesnost. Predsednik združenja, Lojze Peterle, je v svojem govoru poudaril pomen Poljč za slovensko osamosvojitveno pot. Dejal je, da se jasno spominja dneva v Poljčah, ki je prinesel odločitev o plebiscitu, in da situacija ni bila nič kaj romantična, ampak zelo resna.
“Osamosvojitveni ‘čim prej’ se je moral soočiti z realnostjo obrambne pripravljenosti. Takrat še nismo bili dovolj pripravljeni na napad, ki se je zgodil junija. Posledica tega je bil šestmesečni rok za proglasitev države,”
je povedal Peterle.
Enotnost slovenskega naroda
Decembrski plebiscit je po Peterletovih besedah prinesel “zgodovinski izraz ‘slovenskega skupaj’ brez primere”. Osamosvojitveni projekt je združil Slovence, saj
“pri osamosvojitvi smo bili vsi naši. Šele osamosvojitev je prinesla slovenskemu narodu resnično svobodo. To je vredno spomina in praznovanja. To je tudi navdih za skupno pot naprej,”
je dodal.
Spletno uredništvo
