100 evrov za prosti čas: Kako bo kartica pomagala otrokom?
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) so predlagali uvedbo kartice za prostočasne dejavnosti, ki bi pomenila finančno spodbudo za otroke in mladostnike. Pobuda predvideva, da bi vsak otrok, star med 6 in 18 let, prejel 100 evrov letnega dobroimetja iz državnega proračuna, kar bi omogočilo lažji dostop do kakovostnih prostočasnih dejavnosti. Ta sredstva bi bila namenjena plačljivim dejavnostim izven šolskega kurikula in med počitnicami, sredstva pa bi se izplačevala neposredno izvajalcem, kot so društva, klubi in zavodi. Tak način bi, po mnenju ZPMS, povečal transparentnost in stabilnost izvajanja programov.
ZPMS poudarja, da podobni modeli kartic že delujejo v nordijskih državah, kjer so se izkazali za učinkovite pri preprečevanju socialne izključenosti in krepitvi zdravja otrok. Dobroimetje bi prejel eden od staršev ali skrbnikov, če otrok stalno prebiva v Sloveniji. Celotna pobuda bi zahtevala 27.954.300 evrov iz državnega proračuna, kar vključuje tudi stroške operativnega vodenja. Med cilji pobude so krepitev notranjih virov moči otrok, zagotavljanje enakih možnosti za kakovostne prostočasne dejavnosti in krepitev preventive kot osrednjega pristopa v skrbi za otroke.
Pobudo je podprla tudi znana pediatrinja in psihiatrinja Anica Mikuš Kos, ki je izpostavila pomen kartice za razvijanje duha skupnosti in povezovanje posameznika s skupnostjo. Prav tako je izpostavila varovalne vplive vključenosti otrok v skupnost. Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da sofinancirajo programe, ki omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa, kot so centri za družine in večgeneracijski centri+, kjer so dejavnosti za otroke brezplačne.
Odzivi na pobudo
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da bi morali pri uvajanju univerzalnih finančnih ukrepov posebno pozornost nameniti pogojem dostopnosti, da ne bi nehote poglobili razlik med otroki iz različnih okolij. Ključno je, da bi model izvedbe aktivno zmanjšal razlike v dostopu, kar bi pomembno prispevalo k zdravju in razvoju otrok ter socialni povezanosti.
Iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije so sporočili, da pozdravljajo pobudo, saj preprečuje socialno izključenost in revščino otrok. Vendar menijo, da je treba preveriti že obstoječe ukrepe in oceniti njihove učinke, namesto da se uvajajo posamezne rešitve. Predlagajo oblikovanje enotne državne strategije, ki bi okrepila preventivo kot osrednji pristop k preprečevanju socialne izključenosti in zagotavljanju enakih možnosti za vse otroke.
V Sloveniji več kot desetina otrok živi pod pragom tveganja revščine, kar dodatno poudarja potrebo po takšnih ukrepih. Kljub delnemu povečanju dostopnosti plačljivih prostočasnih dejavnosti ostaja 27 odstotkov gospodinjstev, ki vsem otrokom ne morejo omogočiti rednih plačljivih dejavnosti. Poleg tega je pandemija covida-19 negativno vplivala na duševno zdravje in gibalne sposobnosti otrok, kar še povečuje pomen te pobude.
Spletno uredništvo
