Connect with us

Pozdravljeni, kaj iščete?

Slovenija

Zgodba o Probanki: Kako je bančna “železna lady” in Kučanova bančnica Romana Pajenk potopila Probanko!

romanapajenkmilankučan scaled
Romana Pajenk je odigrala zelo pomembno vlogo za ohranitev gospodarskega omrežja Milana Kučana. (Foto: STA)

V našem mediju smo vam predstavili zgodbo o Factor banki, ki je imela svoje korenine v gospodarskem omrežju UDBE in bivšega režima.

 

Pokopal jo je pohlep tranzicijskih bogatašev levega gospodarskega omrežja Darka Horvata, Bogdana Pušnika in Hermana Rigelnika. Tokrat vam bomo predstavili zgodbo njene siamske dvojčice, Probanke. Le-ta je bila v dolgoletnih rokah banksterke Romane Pajenk. Kot ustanovna članica Foruma 21 in osebna prijateljica nekdanjega predsednika države in Komunistične partije Slovenije Milana Kučana je skrbela za sporno financiranje tranzicijske levice. Zgodba se je končala klavrno z likvidacijo banke v letu 2013. Slovenski davkoplačevalci pa so morali z dokapitalizacijo Probanke in Factor banke pozabiti na 400 milijonov evrov.

Probanko so ustanovili januarja 1991. V javnosti se je predstavljala, da bo spodbujala financiranje malih in srednjih podjetij, samostojnih podjetnikov in prebivalstva ter sodelovala v sindiciranih posojilih za velika podjetja. Kot se za finančno hobotnico spodobi, so ustanovili še sestrske družbe Probanka Leasing, Probanka Nepremičnine in na Hrvaškem družbo Proleasing. A vse to je bila dimna zavesa za krajo davkoplačevalskega denarja od prvega dne ustanovitve banke za potrebe financiranja spornih poslov vplivnih gospodarskih igralcev tranzicijskih levih gospodarskih omrežij.

 

V preteklosti smo v našem mediju že pisali o lastniški strukturi Probanke, a ob aktualnih napadih osrednjih medijev in predvsem leve opozicije o reviziji preiskave NPU  o bančni luknji smo se odločili, da slovenski javnosti zopet osvežimo spomin. Med vidnimi lastniki finančne hobotnice v rokah Romane Pajenk so bili Medaljon d.d. s 15,81 odstotki, Perutnina Ptuj d.d. z 10,71 odstotki, Avtotehna d.d. s 7,84 odstotki, Trimo d.d. s 6,21 odstotki, Pivovarna Laško d.d. s 4,96 odstotki, Gorenje d.d. s 4,55 odstotki, Juteks d.d. s 3,49 odstotki, SGP Kograd-IGEM Dravograd d.d. s 2,8 odstotkov, Loterija Slovenije d.d. s 2,71 odstotki in Fractal- consulting d.o.o. s 2,63 odstotkom lastništva. Pred leti je podroben opis lastništva na eni izmed okroglih miz razložil takratni predsednik preiskovalne komisije za bančno luknjo in sedanji minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar.

 

Romana Pajenk postala lastnica Probanke brez enega zapravljenega evra

Preplet in skrivanja lastništva med najpomembnejšimi igralci Probanke je potekalo ves čas. A vsi ti podatki so ostali skriti dolgo let, dokler bančne dokumentacije ni pridobila Logarjeva preiskovalna komisija o bančni luknji. Razkrila pa je tudi organizacijsko shemo Probanke in Factor banke. Pomembno je namreč, da ne pride do skrivanja lastništva bank in tudi do skrivnega in obvodnega financiranja. Skratka, da se ohrani transparentnost poslovanja.

 

Probanka je bila butična banka, relativno majhna. V letu 2008 je imela NLB kreditni portfelj v vrednosti 16 milijard evrov, Probanka pa je bila 16-krat manjša; imela je eno milijardo kreditov. Človek bi pričakoval, da ima manjša banka enostavno organizacijsko shemo, da je lastništvo enostavno in da gre za zelo pregledno banko. A če bi trdili, da je to res, bi se motili. Predsednica uprave banke je bila Romana Pajenk, lastniki pa Avtotehna, Primo, Perutnina Ptuj, Medaljon … A v Avtotehni, Primu in v Profectusu je bila Romana Pajenk hkrati tudi predsednica uprave ali nadzornega sveta družbe, ki je bila lastnica Probanke. In hkrati je bila sama največja lastnica družbe, ki je bila recimo 20-odstotni lastnik Probanke. Gre za popolnoma incestna razmerja.”

 

probankaLASTNI%C5%A0TVO

 

Poleg Pajenkove so bili v to hobotnico vpeti tudi drugi, na primer Radovan Stonič. “To so imena, ki so vodila banko in bila hkrati v organih institucije ali družb, ki so bile lastnice banke. Romana Pajenk je bila torej v veliki meri odgovorna sama sebi. In kot lastnica družbe, ki je bila hkrati lastnica Probanke, je dobiček, ki ga je ustvarjala Probanka, hkrati sama spravljala v žep. Družba Medaljon je bila 20-odstotna lastnica Probanke, lastnica Medaljona pa je bila družba Profectus, kjer je bila Romana Pajenk največja lastnica. Izposodila si je denar in s tem izposojenim denarjem kupila banko, ki jo je tudi sama upravljala. Na koncu je naredila tako, da je Probanka izkazala visoke dobičke, s temi dobički pa je odplačala del kreditov, s katerimi je kupila Probanko, skratka – pravo krožno gospodarstvo. Brez enega samega beliča iz lastnega žepa, samo preko sposojenega denarja postati postopoma lastnik banke, ki jo upravljaš.”

 

V komisiji Banke Slovenije za licenciranje Probanke sedel Samo Nučič, mož vodje ljubljanske Probanke Janje Nučič

Kot je v nadaljevanju razkril Logar, je Banka Slovenija kljub vsem sumljivim poslovnim povezam med glavnimi igralci dala dovoljenje in soglasje, da vodstvo banke preko podjetij Profectus, Medaljon in Zlata Moneta postalo solastnik Probanke. Ker v Sloveniji ni naključij, zgodba postane v nadaljevanju toliko bolj zanimiva.

V organu v Banki Slovenije je v komisiji za licenciranje sedel Samo Nučič. Le-ta je podelil soglasje vodstvu Probanke, da je postala preko omenjenih zgoraj naštetih podjetih solastnik Probanke. V raziskovanju te zapletene bančne zgodbe se je izkazalo, da je Janja Nučič, vodja poslovne enote Probanke v Ljubljani žena Sama Nučiča. “Ko smo gospoda Nučiča vprašali, če ve podrobnosti o poslovanju v času, ko je podelil soglasje, je rekel, da se z ženo o tem nista pogovarjala. Prav tako je rekel, da se z ženo nista pogovarjala o njenem podjetju – je namreč lastnica podjetja iz davčne oaze na Cipru, ki je tudi ena izmed solastnikov banke. To se mi zdi rahlo nenavadno,” je povedal Logar.

probanka2

 

Pajenkova za svoje sporne Pajenkova v posle vpeljala svojega brata Tomaža Ročnika

Romana Pajenk ima še brata Tomaža Ročnika, ki je bil hkrati lastnik podjetij, ki so bile lastnice Probanke, hkrati pa še lastnik dveh imperijev. “Po Zakonu o bančništvu velja, da si lahko posamezna družba ali skupina povezanih oseb, torej podjetja, ki imajo isto vodstvo ali pa imajo medsebojne deleže, v banki izposodijo do 25 odstotkov kapitala družbe, to pa zato, da se ne bi banka preveč izpostavila do določenih družb. Meja je torej 25 odstotkov in se je ne sme prekoračiti. Ampak konec leta 2012, ko je bila Probanka že v hudi krizi, sta imeli ti dve skupini, ki ju je obvladoval Ročnik, izposojenih kar 55 odstotkov. Nekaj, kar je v teoriji skoraj nemogoče, pa se je kljub temu zgodilo. Probanka je ti dve podjetji vodila kot ločeni, čeprav hitro ugotoviš neposredno povezanost, in enako je počela tudi Banka Slovenije. Banka Slovenije je gledala stran, ko se je kreditni imperij na račun kapitala Probanke bohotil in ostajal dolžan Probanki.”

probanka3

 

Drug drugemu krili hrbet tako, da so si po bratsko razdelili mesta v nadzornih svetih lastniško povezanih podjetij Probanke


Tragedija je toliko večja, da so se glavni igralci Probanke sedeli v različnih nadzornih svetovih povezanih lastniških družb Probanke in krili hrbet drug drugemu ob finančnem izčrpavanju slovenskega bančnega sistema v preteklosti. Predstavljamo vam shemo ključnih posameznikov Probanke v obdobju 2004 do 2012. Na vrhu piramide je bila nihče drug kot Romana Pajenk. Poleg funkcije predsednice mariborskega finančnega konglomerata je bila nadzornica v večih družbah, ki so bile lastniško povezane s Probanko. Tako je bila od leta 2004 do leta 2012 članica in kasneje predsednica Nadzornega sveta Avtotehne.

Podobno je bilo v primeru podjetja Trimo. Tudi tam je bila prvotno članica in kasneje predsednica nadzornega sveta od leta 2004 do 2012. Bila je še nadzornica v nadzornem svetu znane Poslovne šole Bled in Združenje bank Slovenije ter solastnica ter članica nadzornega sveta družbe Profectus. Podobno kot smo opisali vlogo Darka Horvata v primeru Factor banke je imela Pajenkova škarje in platno ves čas v svojih rokah. S tem pa nosi največjo odgovornost za propad Probanke.

nadzornisvetovi

Osrednjo vlogo pri umazanih poslih Probanke sta še odigrala dolgoletna člana uprave Pajenkove Milana Lah in Vito Verstovšek. Lahova se je tako pojavljala kot članica in tudi predsednica nadzornega sveta Ljubljanske borze, članica nadzornega sveta AC Naložbe, članica nadzornega sveta Qwest  investments LTD in solastnica in članica nadzornega sveta družbe Profectus. Vito Verstovšek je bil član nadzornega sveta Kolektor Turbo inštitut d.d., član nadzornega sveta Zlata Moneta II d.d. ter isto kot Pajenkova in Lahova solastnik družbe Profectus d.o.o.

20110615 00281160

Milana Lah in Romana Pajenk (Foto: STA)

Svoje je dopolnil še eden izmed solastnikov družbe Profectus, član nadzornega sveta v Probanki v obdobju 2008 do 2012, Radovan Stonič. Le-ta je kot član in kasneje nadzornega sveta Perutnine Ptuj sodeloval v vseh finančnih mahinacijah pod vodstvom dolgoletnega predsednika slovenskega prehrambenega velikana Romana Glaserja. V letih 2006 in 2007 je zasedal mesto predsednika uprave Probanka Upravljanje d.o.o.

20190829 00956400

Nekdanja predsednica vlade je počistila svinjarijo levega gospodarskega in bančnega omrežja z dokapitalizacijo bank v vrednosti pet milijard evrov.

Zgodba Probanke in Factor banke razkriva vso umazanost gospodarskega omrežja bivšega režima
Prav zgodba o siamskih dvojčicah bank Probanke in Factor banke v rokah levega tranzicijskega omrežja razkriva paniko, da bi sedanja vlada razkrila dolgoletno prikrito resnico. Žal so leve vlade v preteklosti pokrivale marsikatero umazanijo z dokapitalizacijo slovenskih bank in kot razlog navajale vpliv zunanjih dejavnikov iz tujine.

Ob tem pa gladko zamolčale, da je za večino vseh težav krivo gospodarsko omrežje bivšega režima. Svoje pohlepne igrice so igrali tako dolgo, dokler je šlo. Vse se je končalo leta 2013, ko je vlada Alenke Bratušek dokapitalizacijo slovenskega bančnega sistema zapravila pet milijard evrov davkoplačevalskega denarja. V enem izmed prihodnjih člankov se bomo dotaknili tudi te škandalozne dokapitalizacije in vloge DUTB. Le-tam je pristalo veliko vplivnih kadrov iz Factor banke in Probanke.

 

Zato ob koncu še enkrat ponovimo nekaj podatkov o dolgoletnem vladajočem gospodarskem omrežju v Slovenije. Korenine omrežja je že takoj po koncu druge svetovne vojne začel graditi Niko Kavčič, kasnejši prvi predsednik Ljubljanske banke, predhodnice NLB. Udbovsko omrežje je v tujini zgradilo množico ‘off shore’ podjetij s katerimi so financirali jugoslovansko ekonomijo in tajne akcije UDBE po svetu in doma. Po smrti diktatorja Tita so slovenski komunisti pod vodstvom Štefana Korošca v Slovenijo za svoje preživetje iz Jugoslavije prenesli med 50 do 75 milijard evrov. Vse to je ob aferi Hypo razkril hrvaški novinar z zelo zanesljivimi informacijami, dokumenti in viri Domagoj Margetić. V času samostojne Slovenije bi naj v davčnih oazah izginilo do 75 milijard evrov. Le te dve številki naneseta skupno najmanj 125 milijard evrov okradenega denarja. 125 milijard evrov predstavlja 12 letnih proračunov Slovenije.

 

Luka Perš /Nova24tv.si

 

Kliknite za komentar

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Oglasi Qries
Oglasi Qries

Kdo je najbolj nesposoben za predsednika vlade?

Tanja Fajon, evropska poslanka SD
Luka Mesec, poslanec Levice
Alenka Bratušek, predsednica SAB
Marjan Šarec, predsednik LMŠ

Facebook

Ostali Prispevki

Kolumna

Da se izognemo nepotrebnemu: Čordić bi se lahko pisal tudi Novak, Macron, Merkel ali Kurz, zame ni nobene razlike. Napisal bi enako. Zlatko Čordić...

Kolumna

Že dvajset let se ukvarjam z reševanjem osebnih in poslovnih kriz, ki so nastale zaradi osebnih motenj, katere izhajajo iz otroštva. Tako sem se...

Politika

Kazni zaradi kršenja številnih odločb. neupoštevanja odloka o zbiranju ljudi na javnem kraju v času koronavirusa, grožnje predsedniku vlade, grožnje policistom, neupoštevanje policijskih odredb,,...

Kolumna

V kolikor nekdo želi voditi Slovenijo v »zdravo« prihodnost, mora nekdo dobro poznati potrebe in potenciale njenih prebivalcev. Pa jih? A sploh vemo, kdo...