Ulice so za Uličarje
Že dalj časa opazujem svet iz daljave, predvsem ljudi. Kako jih je večina zaspala, skozi leta so se predali ustaljenemu toku in se prepustili, da z njimi upravljajo drugi. Predvsem so vse to tolerirali. Zelo malo posameznikov je tistih, ki se zares upira, pa ne sistemsko, temveč s temeljnimi premiki in to so ljudje, ki kljub nasprotovanju vodjem, so zelo spoštovani iz vseh strani.
Ti ljudje nikoli ne bodo dvignili glasu, nikoli se ne bodo pritoževali, temveč bodo samo šli svojo pot, pot, ki jo čutijo. Prednost teh ljudi, ki delajo temeljne spremembe je to, da čutijo. Večina, ki pa se je prepustila toku, pa je pozabila čutiti. Namestno njih čutijo mediji, socialno-družbena omrežja, njihova čustva so povsem otopela in nič niso naredili, da bi ostali živi.
Ljudje namreč zaradi hitrega tempa življenja ne čutimo več, naša čustva so se zaprašila, zaprašila s psihološkimi smetmi. Z informacijami, ki za nas niso potrebna.
Če samo pogledamo stanje danes v svetu. Vsi, ki so šli na ulico in so vzklikali, dol z vlado, za radi Korupcije, ko še nove vlade niso uspele niti podpisati prve naročilnice… težava so bile maske in »čist« način življenja.
Tisti, ki so šli na ulice, so se zbudili, samo zato, ker je bila prekinjena njihova rutina. Tisti pravi uporniki, so ostali neopaženi in bodo šele čez leta postali znani, ko jih ne bo več med nami. Ulice so za uličarje!
Ta virus se je enostavno moral zgoditi! Pa ne zaradi manipuliranja in lažje korupcije, temveč zato da je ljudi streznil, da je iz njihovih čustev vrgel prah, da jih ponovno prebudi. Da stopijo v svet čustev. Ne moremo čutiti, če si zato ne vzamemo čas! In ta virus, nas je prisili, da smo si vzeli čas. Da si očistimo prah in pogledamo, kdo v resnici smo, kdo so ljudje s katerimi sobivamo!
Ti iz rutine, brez čustev v resnici niso za velike spremembe. Vse kar je novo nasprotujejo! Kot primer prikazujejo slike, kako električni avto v resnici stane več, kot dosedanji… ampak pozabljajo, da je potrebna evolucija, čas za razvoj, ki na koncu dejansko prinese spremembe, prihranke… predvsem pa več časa za čutenje.
Novo tehnologijo moramo vzeti, kot napredek, ne kot zlo, kot podpora našemu razvoju. Zato pa je samo en pogoj! Na prvo mesto moramo dati sebe, svoje cilje in potem bodo vse novosti, dejansko podpora ne prekletstvo. Tehnologija nam namreč mora samo olajšati življenje, da imamo več časa za življenje. Kajti samo tako bomo ponovno pričeli čutiti!
Čutenje, nam daje občutek da živimo! Čustva so naši senzorji! In več časa, ko namenjamo sebi, bolj bomo čutili življenje. Ko se rodimo, dobimo v življenju samo eno stvar podarjeno. To je ČAS! In od nas samih je odvisno, koliko ga bomo posvetili samemu sebi!
Ljudje smo družbena bitja, zato se moramo družiti in učimo se z vzgledom in izkustvi. Tako razvijamo tudi svoja čustva. In neglede, da je bilo zaradi virusa veliko pritožb, koliko ljudi je izgubilo socialni in družbeni trenutek, da bodo ostali otroci čustveno in psihično prizadeti… je v resnici to večina ljudem, tudi tistim, ki so se pritoževali zelo ugajalo.
V bistvu bo ta čas ljudi prisilil v to, da se bodo naveličali uporabljati računalnike in telefone za krajšanje časa. In ko se bo karantena končala, bodo šli na kavo, brez telefonov… kajti sedaj jih je večina bila na kavi s telefoni in sploh niso uspeli spregovoriti … Vse, kar se dogaja je dobro, čeprav morda v tem trenutku ni videti.
