Politika

Tanja Fajon kot novodobni kvizling: V Bruslju pozivala vlade k sodelovanju z opozicijo, doma roko sodelovanja zavrača!

Pandemija koronavirusa je v vseh državah članicah pustila svoj vpliv na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice. Predsednica socialnih demokratov pa je v svojem govoru na plenarnem zasedanju izpostavljala, da se vpliv v nekaterih državah spreminja v obstojen, težko izbrisljiv pečat. Različne vlade po EU pa je obtožila, da ukrepe sprejemajo pod pretvezo reševanja življenj ljudi, pri tem pa zmanjševala ugled Slovenije in Madžarske v EU. “Pri tem je ključno posvetovanje in sodelovanje z zdravstveno stroko, s civilno družbo in politično opozicijo. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo, prej se bomo zavedali, prej bomo premagali to krizo,” navaja Fajonova v EU, medtem ko na domačih tleh ni zmožna sodelovanja. Kritična je tudi do omejevanja protestov in s tem znova dokazuje politično odgovornost za širjenje okužb.

Danes je v Bruslju potekalo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta o Resoluciji Evropskega parlamenta o vplivu ukrepov proti covidu-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, kjer je nastopila tudi evropska poslanka in predsednica SD Tanja Fajon. Njena razprava je bila še toliko bolj zanimiva, saj je skladno z njeno agendo, temo znova izkoristila za napade na slovensko vlado in vlade drugih držav, ki so morale zaradi naraščajočega števila okužb s covid-19, sprejemati bolj ali manj ostre omejevalne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Fajonova je poudarila, da se nekateri strinjajo o sprejetih vladnih ukrepih, a poudarja, da vlade uporabljajo pandemijo, kot izgovor za trajnejše spreminjanje ravnovesja moči. Predlog resolucije, ki je bila pripravljena na ravni EU pa označi za nevarno spodbijanje temeljnega sisteme države. “Od omejevanja svobode gibanja, izražanja in obveščanja, svobode veroizpovedi, pravice do družinskega življenja, izobraževanja in dela,” je spretno zavajala. V resoluciji pozivajo države članice, naj pri sprejemanju, ocenjevanju ali pregledovanju ukrepov, ki utegnejo omejevati delovanje demokratičnih institucij, pravno državo ali temeljne pravice, upoštevajo priporočila mednarodnih organov, kot sta OZN in Svet Evrope in pri tem pri izvrševanju teh ukrepov spoštujejo temeljne pravice EU in pravno državo.

Najbolj blatila Slovenijo in Madžarsko
Medtem ko so skoraj vse vlade po Evropski uniji sprejele v drugem valu omejevalne ukrepe, s katerimi si želijo zmanjšati posledice pandemije in število mrtvih, pa je denimo tudi države kot so Francija, Italija, Španija in Avstrija obtožila, da to počnejo zaradi drugačnih interesov. “Vse to in še več so vlade unije sprejemale pod pretvezo, da s tem rešujejo življenja ljudi,” je s prstom pokazala na vlade, ki so sprejele omejevalne ukrepe, s katerimi si želijo ublažiti posledice pandemije koronavirusa.

Pri vsem tem pa najbolj izpostavlja Madžarsko in Slovenijo, ki sta bili v času prvega vala zgodbi o uspehu in sta krizo prebrodili z minornim številom smrtnih žrtev. “Koliko življenj je rešila Madžarska, ko so bila Madžarskemu predsedniku dodeljena pooblastila, da lahko v času izrednih razmer vlada z dekreti povsem mimo parlamenta,” se je obregnila nad Madžarsko. Podobno trdi tudi za Slovenijo, pri vsem tem pa izpostavi delovanje nevladnih organizacij. Moti jo tudi sprejetje zakona o prisotnosti vojske na meji, a po mnenju Evropskega parlamenta je imel ravno organizirani kriminal in druge hude oblike kriminala korist od okoliščin pandemije, pri tem pa želijo povečati tudi vlogo Europola pri spremljanju vpliva pandemije covida-19 na huda kazniva dejanja in organizirani kriminal ter na terorizem v EU od začetka pandemije.

Fajonova meni, da bi protesti morali biti dovoljeni, ne glede na polne bolnišnice
V nadaljevanju izpostavi tudi nove kazni, ki so planirane za protestnike, medtem ko v Sloveniji vlada epidemija. Že več kot dvajset tednov so protestniki protestirali v Ljubljani, ki so se dejansko pričeli tudi z njeno pomočjo. Nazadnje so se tako protesti sprevrgli v ostre napade na policijo. V Sloveniji je že drugi dan zapored zaradi koronavirusa umrlo 40 ljudi, Fajonova pa odločitve vlade še vedno označuje za povsem absurdne in po njenem mnenju nimajo nikakršne povezave z bojem proti virusu in reševanjem življenj.

Protesti 2
Prejšnji četrtek smo bili priča nasilnim izgredom v Ljubljani (Foto: Twitter)

Petkovi protesti so bili v preteklosti prepovedani, a jih je policija stoično spremljala. Tokrat pa je ob poslabšanju epidemiološke slike in nasilnih izgredov, morala ukrepati in je zaradi nastale situacije povišala kazni za organizacijo protestov. V predlogu resolucije je tako zapisano, da pozivajo članice EU, naj svobodo združevanja omejijo le, če je to nujno in utemeljeno zaradi lokalnih epidemioloških razmer ter je sorazmerno, ter naj ne prepovedujejo demonstracij, da bi lahko sprejele sporne ukrepe, ki bi si zaslužili ustrezno javno in demokratično razpravo, tudi če ti ukrepi niso povezani s covidom-19.

Države članice je pozvala, da delajo izključno v dobro ljudi in sprejemajo ukrepe, ki so nujni, sorazmerni in začasni. “Pri tem je ključno posvetovanje in sodelovanje z zdravstveno stroko, s civilno družbo in politično opozicijo. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo, prej se bomo zavedali, prej bomo premagali to krizo,” navaja Fajonova, ki pa po njenih dejanjih sodeč ne želi sodelovati s koalicijo, ne glede na to, da v EU izrazito poudarja sodelovanje. V resoluciji pozivajo države članice, naj po potrebi v odločanje vključijo neodvisne strokovnjake za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice in pri sprejemanju novih ukrepov upoštevajo strokovno znanje številnih strokovnjakov in deležnikov, vključno z nacionalnimi institucijami za človekove pravice, institucijami varuha človekovih pravic in civilno družbo, ter se z njimi proaktivno posvetujejo.

Sara Rančigaj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Back to top button