Švicarji na referendumu zavrnili subvencioniranje MEDIJEV z javnim denarjem
Subvencioniranje medijev: Švicarji so odločno zavrnili nov zakon o medijih. Subvencioniranju naklonjeni politiki so skušali prispevati k reševanju lokalnih medijev, za kar pa niso pridobili podpore volivcev. Številni tamkajšnji politiki namreč opažajo, da ima lokalni medijski trg finančne težave ter ga želeli podpreti z 150 milijoni švicarskih frankov.
Govora je o časopisih, radijskih postajah, TV postajah in spletnih medijih. Tisti, ki takšen predlog podpirajo, so presenečeni nad jasnostjo rezultata referenduma – kar 55 odstotkov volivcev je predlog zavrnilo. Osrednji argument podpornikov predloga je bil okrepiti moč lokalnih in regionalnih medijev, saj da če so oni v težavah, trpi tudi demokracija, poroča NZZ.
V državi, ki jo sestavljajo manjšine, so manjši mediji igrali osrednjo vlogo pri oblikovanju mnenja lokalne skupnosti. Nekateri so prepričani, da s tem ni nič narobe, a ji Švicarji niso dali takšnega pomena, kot bi nekateri pričakovali. Prek posrednega financiranja bi avtomatsko sicer pridobili veliki založniki, ki posedujejo večje število medijev.
Vendar pa po prepričanju Švicarjev država ne bi smela dati tistim, ki že imajo veliko. S tem so nasprotniki predloga uspešno dregnili v občutek za pravičnost med varčnimi Švicarji. V resnici bi bilo zelo težko napisati zakon, v skladu s katerim osrednje medijske hiše ne bi prejele finančnih sredstev.
Švicarji niso podlegli propagandi, da bi javno financiranje medijev prispevalo h krepitvi demokracije
Prav zato se pojavljajo resni dvomi v možnost oblikovanja novih rešitev za to področje. Vendar pa nekateri še vidijo priložnost v neposredni promociji spletnih medijev. Kot navajajo, zadeva še ni zaključena. Rezultat referenduma sicer jasno kaže na to, da njegovi pobudniki Švicarjem niso prodali teorije o domnevni ogroženosti tamkajšnje demokracije.
Domen Mezeg