Slovenija sprejela uredbo EU o digitalnem zelenem potrdilu!
Slovenija je sprejela uredbo EU o digitalnem zelenem potrdilu, ki ureja izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih tovrstnih potrdil.
Gre za skupni pristop na ravni EU, ki je lahko pomemben korak k varnemu in prostemu gibanju oseb znotraj EU med pandemijo covida-19, so utemeljili v sporočilu za javnost po nocojšnji seji vlade.
Digitalno zeleno potrdilo oziroma potrdilo o cepljenju proti covidu-19, testu na okužbo z virusom sars-cov-2 in prebolelem covidu-19 bo veljavno ob predložitvi nacionalnega potovalnega dokumenta, kot je osebna izkaznica ali potni list ali drug ustrezen dokument, ki omogoča identifikacijo osebe.
Digitalno zeleno potrdilo vsebuje najmanjši nabor relevantnih podatkov, ki morajo obsegati kategorije, ki jih je predlagala Evropska komisija. Prav s takšnim izborom naj bi bila omogočena nediskriminacija med državljani.
Predlog spoštuje varstvo osebnih podatkov
Predlog ne predvideva vzpostavitve evidenc o cepljenju, testiranju in prebolelosti. Iz vidika varstva osebnih podatkov je pomembno tudi to, da se osebni podatki, ki se obdelujejo za namene preverjanja posameznikovega statusa glede cepljenja, testiranja ali prebolelosti, ne hranijo. Predlog tudi ne vzpostavlja obveznosti cepljenja in stremi k preprečevanju diskriminacije oseb, ki niso cepljene, ter posebej izpostavlja, da posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno določeno cepivo, ne bi smelo biti pogoj za uveljavljanje pravic do prostega gibanja.
Ukrepi za omejitev širjenja virusa
V skladu s konvencijo o izvajanju schengenskega sporazuma lahko tudi državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, prosto potujejo na ozemljih drugih držav članic, če izpolnjujejo določene pogoje, poroča STA. Da bi omejile širjenje virusa, so države članice sprejele različne ukrepe, od katerih so nekateri vplivali na potovanje na ozemlje držav članic in znotraj njega, kot so omejitve vstopa ali zahteve za čezmejne potnike za karanteno. V teh smernicah so opredeljeni osrednji elementi interoperabilnosti, so še sporočili iz urada za komuniciranje.
Anita Gužvič