Prenovimo države s kmetijstvom

V zadnjih letih veliko govorimo o spremembi sistema vodenje države, vendar dokler ne bomo spremenili svojih osebnih navad, ne bomo spremenili nič dolgoročnega.

Zato je govoriti in pisati o tovrstnih spremembah premalo. Pomeni, da niti psihoterapija ne bi pomagala, ker so vzorci pregloboko zakoreninjeni, že skozi generacije. V takšnem primeru, pa bi pomagala delavna terapija.

Glede nato, da je v zadnjih mesecih prišla v ospredje potreba in predvsem veliko govora o samooskrbi s hrano, bi na nek način lahko nadaljevali s to retoriko, ki bi lahko postal tudi propagandni aparat, za prenovo celotne dežele ali celo regije. Kajti če govorimo o samooskrbi, pomeni, da si moramo sami pričeti pridelovati hrano, kar pa je svojevrsten obred. Pomeni, da nas osnovna potreba, po hrani prisili v to, da nismo lačni, torej se postopoma pripravljamo na drugačen način življenja, tako dobimo zunanjo informacijo, da moramo nekaj spremeniti v sebi, če želimo preživeti. Torej če bi se vsi začeli ukvarjari s samooskrbo s hrano, bi neposredno, vsi spremenili svoje navade.

V takšnem primeru bi lahko država to maksimalno podprla in s tem največ naredila za celoten narod. Naučila bi ga samopreživeti, vcepila bi mu nove navade (zdrave-neprisiljene), torej spremenila dnevno rutino, vzpodbujala bi kreativnost in trenirala potrpežljivost, da se ljudje malo umirijo, predvsem pa bi povečali odgovornost do samega sebe in samozavedanje.

Vendar tukaj moramo paziti, da ne gre kar sa kakšno instant kmetijstvo s pospeševano kemijo, temveč bi to moral biti proces. Bomo kasneje videli, kam nas je Instant kmetijstvo pripeljalo.

Potrebujemo način kmetovanja, ki bo počasan in s tem se bomo tudi mi počasi navajali na nekaj drugega.

Rešitev najdemo na zahodu Švica, Nemčija, Avstrija, Luksemburg, kar morda tudi pove u njihovi urejenosti in uspehu. Govorim o Biodinamičnem kmetovanju.

Proces preoblikovanja kmetovanja v Biodinamično kmetijstvo traja sedem let. To je torej proces, ki spremeniti tudi mentalne psihološke vzorce.

“Sodobni problem človeštva je energijsko obubožana, praktično mrtva hrana, ki ni sposobna dajati človeku tiste vitalne sile, ki jo potrebuje za življenje. Temelj biološko-dinamičnega kmetijstva je dojemanje, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Bolj kot razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in ŽIVO hrano.«

Biodinamika ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, življenjska filozofija. Biodinamika se nanaša na delo z energijami, ki ustvarjajo in vzdržujejo življenje. Beseda izhaja iz dveh grških besed; bios = življenje in dinamika = energija.

Zato v biodinamiki kmetija predstavlja organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali in človek, ki delujejo kot povezana celota. Na kmetiji se tako prideluje hrana, lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem se ohranja naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, z naravnimi pripravki in preparati ščiti in krepi rastline ter s kompostom trajno oživlja tla.

Sam sem za biodinamiko slišal šele pred 4 letoma, kar je 10 let za tem, kar sem razvil osnove Dinamičnega modela vodenja in bolj, ko sedaj stvari primerjam vidim, da je to skoraj eno in isto. Le da utemeljitelj Biodinamike dr. Rudolf Štajner izhaja iz kmetijstva, kar je osnova preživetja in gre proti zavesti človeka, jaz pa sem začel v poslovnem svetu, kreaciji denarja in šel po enaki poti. Vidim, da prihajam do enakih ugotovitev.

Je pa zanimivo, da se je dr. Rudolf Štajner rodil ravno v času, ko se je tehnološka revolucija začela, ko so ljudje bliskovito skočili vstran od sebe in začeli živeti za druge…

Če sedaj potegnem vzporednico s kemikom dr. Fritz Haber, ki je razvil metodo pridobivanja dušika iz zraka in proizvajal amonijak, kar je osnova za umetno gnojilo na področju kmetijstva povzročil tehnološko revolucijo

Septembra 1913 je pričela delovati prva kemična tovarna s proizvodnjo amonijak po Haberjevem postopku. Še danes s to tehnologijo po vsem svetu proizvedejo več kot sto milijonov ton amonijaka na leto in ga kar štiri petine porabijo za umetna gnojila. V proizvodnem procesu se porabi tudi zelo veliko energije. Za izdelavo amonijaka gre nekje od 3 in 5  odstotkov svetovne proizvodnje naravnega plina oziroma od 1 in 2  odstotka celotne svetovne porabe energije.

Pri tem delamo dvojno škodo, oneznežujemo zemljo in ji jemljemo energijo, ter porabimo veliko energije, ki pa bi jo lahko porabili za veliko drugega.

Pokazati, želim, da se umetno gnojilo pridobiva z neke vrste nasiljem nad naravo in potem to nasilno dejanje tudi vrača v naravo in mi te strupe potem jemo, torej izvajamo nasilje sami nad sabo. In takšno je bilo tudi življenje Fritza Habera, ki ni razvijal le metod, kako iz zraka izdelovati eksploziv, ampak je poskušal iznajti tudi učinkovito kemično orožje. Bil je celo tako zagnan, da 22. aprila 1915 osebno nadzoroval prvi preizkus kemičnega orožja na fronti v Belgiji. Več tisoč jeklenk s smrtonosnim plinom so takrat postavili po frontni črti in jih v koordinirani akciji odprli, tako da je nastal velik rumeno-siv oblak, ki ga je veter počasi nesel na drugo stran fronte, kjer je sejal smrt in povzročil paniko. Že kmalu po ženini smrti je odšel na rusko fronto, kjer so ponovno preizkusili kemično orožje. Naslednja leta je na svojem inštitutu razvil še nekaj zelo strupenih plinov. Med njimi tudi Zyklon A, ki naj bi ga uporabljali kot pesticid, a so ga nacisti kasneje preoblikovali v strašljivi Zyklon B, s katerim so pobijali zapornike v plinskih celicah uničevalnih taborišč med holokavstom. Leta 1918 je dobil Nobelovo nagrado za kemijo.

To je bil način delovanja Fritza Habera in njegov princip je zapisan v informaciji umetnega gnojila, ki se prenaša v hrano in to hrano naše generacije jemo že 100 let, tako imamo nasilje že globoko zapisan v DNK in Duši… in če pogledamo, okoli sebe, je v bistvu vsak korak nasilje… zato je čas, da se tega pričnemo osvobajati, vračati k naravi in čiščenju.

Vidimo, da je hrana in njena priprava je v bistvu naša največja intima. Venda po opisanem primeru – strupih in nasilju živimo že 100 let, zato smo tako samodestruktivni. Torej če imamo sami kontrolo nad hrano in tudi z njo živimo, kot pravi načelo Biodinamike, bomo slej ko prej »zdravi« v vseh pogledov.

Vse kar mora vlada narediti 7 letni program prenove države z Biodinamiko. In bomo trajnostno rešili vse težave v Sloveniji.

A si upamo?