Slovenija

Mitja Iršič: “Na RTV ni političen le info program. Vse je prežeto z ideologijo”

RTV Slovenija je nadpovprečno velika državna televizijska hiša, z veliko zaposlenimi ljudmi.

 

Pri takem številu se zagotovo najdejo dobri novinarji in nasploh medijski delavci, s čimer imamo v mislih vse od tehnikov, programerjev, do studijskih glasbenikov, ansamblov in pevskih zborov.  Razprava o tem, ali je toliko ljudi res potrebno, je razprava zase, ki vključuje primerjave s tujimi državnimi televizijskimi hišami in za namene današnjega članka se je ne bomo dotikali. Danes nas bomo zanimalo, predpostavljajoč, da navkljub tehnološkemu razvoju in njegovim s pomočjo svetovnega trga razvitim potencialom, Slovenija še vedno potrebuje državno televizijsko hišo, ali omenjena količina s seboj prinaša raznolikost. Raznolikost, ki bi bila zrcalna slika davkoplačevalskega telesa, ki zaposlene v državni televizijski hiši plačuje.

Mitja Iršič, svetovalec za odnose z javnostjo na ministrstvu za kulturo, analitik in zagovornik prostih trgov, temu vsekakor ne verjame, saj redno opozarja na neuravnoteženost programa omenjene državne televizijske hiše. Tudi pred kratkim je na to temo objavil čivk.

 

 

Antikapitalizem in antimaerikanizem


In res se zdi, da med prispevki na “nacionalki” prevladujejo “antiamerikanizem”, “antikapitalizem”, “antirepublikanizem”, “antitrumpizem”, “prosocializem”, “prokomunizem”, “proklintonizem”, če s tem mislimo izrazito naklonjenost ameriški demokratski stranki, kar lahko prepoznamo, npr., pri poročanju Tomaža Stoparja iz demokratskih konvencij. Ali če se spomnimo tendencioznega intervjuja Špele Kožar z Jordan B. Petersonom, kjer je nasprotovala Petersonovi, sicer pavšalni, a dokaj korektni ugotovitvi, da tudi sama sodi med 1% najbogatejših ljudi v svetovnem merilu tako, da je dajala vtis, kakor bi to bilo moralno sporno.

 

Zdi se, da so občasni prenosi maš in Možinini intervjuji (ki po svoji naravi v bistvu sploh niso ideološki, desničarski, temveč čisto človeški, zdravorazumski, izhajajoči iz obče sprejetega konsenza na zahodu po drugi svetovni vojni) le fasada, namenjena temu, da stvari ne bi bilo preveč očitne.

Moralno sporni “biti bogat”, narativ, ki je v ozadju demonizacije enega procenta, ni tuj niti voditeljici Manici Janežič Ambožič, ki je leta 2017 v TV Dnevniku (osrednji informativni oddaji na nacionalki, iz česar bi lahko potegnili sklep, da je to kar uradna drža nacionalke) dejala: “En odstotek najbogatejših je lani obvladoval več premoženja kot drugih 99 odstotkov skupaj, osem najbogatejših pa ima toliko premoženja kot polovica Zemljanov skupaj.”

 

Klišejsko protidesničarstvo


Ideologija, ki je v ozadju antiamerikanizma in antikapitalizma pa ne temelji na kritiki socialnega liberalizma, ki se mnogokrat seka z ekonomskim, se pravi do tega, kaj z nenadzorovanimi migracijami in prostim pretokom delovne sile počne narodnim demografijam, kulturi in delavskemu razredu avtohtonih populacij, temveč na vsakokrat znova popravljenih marksističnih napovedih “konca kapitalizma kot ga poznamo” in privzemanju “robinhudovskega moralnega piedestala” (“Jaz sem pravičen, ker verjamem, da je krivično, da velja Paretova distribucija za kapital.”).

RTV Slovenija tako s frekvenco svojih ideološko nabitih prispevkov ne bi mogla biti bolj klišejsko protidesničarska. Njihovi prispevki niso le naperjeni proti ekonomski svobodi, temveč tudi proti socialnemu konzervatizmu. Da bi temu svojemu klišeju dodali še češnjo na torti, smo najkasneje letos lahko videli (spomnimo se tendenciozne, protivladne Tarče, ki je skoraj gotovo ne bi bilo, če vlade ne bi vodil Janez Janša), da so naperjeni tudi proti slovenski realpolitični desnici ali njenemu optimalnemu približku v podobi SDS – a in Janeza Janše.

Nenazadnje in ne najmanj pomembno, spomnimo se “afere transkripti” iz leta 2012, ko smo bili priča razkritju komunikacije med nekaterimi člani uredništva, med katere sodi tudi novinarka Kaja Sajovic, za katero se je v teh tanskriptih izkazalo, da prezira desničarske kolege, saj je izjavila: “Vse bi blo treba postrelit pa v jame z njimi.

 

Velika večina na spletnem referendumu glasovala za prostovoljni prispevek
Ob tem gre spomniti, da je po podatkih spletnega referenduma na vprašanje “ali želite, da obvezni prispevek za RTV Slovenija postane prostovoljen?” kar 96 odstotkov vseh, ki so oddali svoj glas, glasovalo ZA. Da prispevek ostane obvezen je glasovalo 4 odstotke zainteresiranih. Spletno povezavo do spletnega referenduma lahko najdete TUKAJ.

 

Aleš Ernecl

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Back to top button