Quantcast
Informer
Spletni posrednik informacij

KORUPTNI UNIČEVALCI PODJETJA MEJA ŠENTJUR, D. D

0

Kot novi lastniki smo si v Meji Šentjur, d. d., kot prioriteto zadali ekološko pridelavo poljščin, sadja in reje. Tako smo kot pilotni projekt želeli uvesti bolj human prehod živali iz hleva v lesene avtohtone hleve v sadovnjakih. Kokoši bi namreč začeli naseljevati v lastne sadovnjake, saj sinergija med kokošjo in sadovnjakom ni neznana. Tako bi kokoši v prehodnem obdobju ponujali zasebnim rejcem in drugi zainteresirani javnosti za nadaljnjo rejo. Zraven pa bi v pilotnem projektu izvedli meritve sinergijskih učinkov, ki bi lahko bistveno spremenili način reje.

ALARMANTNO!

DUTB poizkuša ponovno prevzeti družbo Meja Šentjur z zlorabo pravic in uporabo postopka upniške prisilne poravnavepotem ko je le-ta pridobila novega lastnika na javni dražbi.

Kot glavni akter celotne zgodbe se pojavlja decidirano DUTB in njegovo vodstvo (pri tem izpostavljam ga. Marijo Cerjak in g. Mateja Pirca s podporo ostalih izvršnih direktorjev ter posledično potuho vseh neizvršnih direktorjev družbe, vključno s predsednikom g. Borisom Novakom), začenši z letom 2015, ob nenehni pomoči pravosodja in zvestih oprod v družbi Meja Šentjur, d. d., in sicer bivši direktor g. Roman Gregorn in celotna zasedba nadzornega sveta s predsednico ga. Andrejo Kranjc in podpredsednikom g. Zoranom Ličnom ter delavskim predstavnikom g. Andrejem Ocepkom in vmesnim postavljenim novim vodstvom družbe (g. Mitja Križaj). Pri tem ni nepomembno dejstvo, da so ga. Marija Cerjak, ga. Andreja Kranjc in g. Mitja Križaj bili sodelavci že v podjetju Taxgrup, d. o. o., nato na DUTB in sedaj ponovno nastopajo v enaki sestavi, pri čemer samo g. Mitja Križaj kot najet sodelavec, ki je bil najet za direktorja družbe proti mesečnemu plačilu 13.015,00 evrov bruto na mesec, ob tem pa se na račun družbe (Meja Šentjur, d. d.) najema še najdražje odvetniške družbe – doslej stroškov za odvetnike v višini cca. 30.000,00 evrov. Navedene osebe (so) se pojavljajo v različnih kriminalnih primerih in postopkih pregona skupaj ali vsak posamezno, vrh njihovega skupnega delovanja pa je usklajeno namerno postopanje v primeru družbe Meja Šentjur, d. d., in poizkus njenega prevzema z željo lastnega okoriščenja. Tudi naslednje dejstvo potrjuje dalj časa trajajoča enakovrstna dejanja, saj je imenovani upravitelj v predlogu uvedbe prisilne poravnave Meje Šentjur, d. d., g. Miha Mušič, ki je bil včasih prav tako direktor Taxgroup pravna pisarna, sedaj pa že drugič imenovan za upravitelja Meja Šentjur, hkrati pa je tudi stečajni upravitelj podjetja Dakont, d. o. o., v stečaju. 

Zoper omenjene osebe so bili sproženi že ustrezni postopki in pritožbe, prav tako pa je bil o dogajanju in nepravilnostih obveščen predsednik vlade RS in pristojni ministri ter ustrezne institucije za pregon in odkrivanje tovrstnih dejanj. V nadaljevanju omenjena dejanja imajo znake različnih kaznivih dejanj, kjer omenjene osebe delujejo posamezno ali v skupini, zato je predmetno gradivo lahko podlaga za pregon kaznivih dejanj po uradni dolžnosti.

V nadaljevanju bom na kratko opisal zgodovinsko dogajanje in nezakonitosti, sprenevedanje ter protipravnosti v družbi in sosledje dogodkov v vseh primerih in tudi modus operandi DUTB s pomagači do sedaj, ki izkazujejo enak namen, protipravno prilastitev premoženja družbe Meja Šentjur, d. d., za lastne koristi:  

  • Meja Šentjur, d. d., je bila hčerinska družba v koncernskem sistemu PSZ, d. d. (sedaj v stečaju), zato je prevzemala tudi določena tveganja in obveznosti obvladujočih družb. 
  • Zadolženost pri komercialnih bankah je z ustanovitvijo DUTB bila prenešena nanjo in takrat so se pričele težave.
  • Upnik (DUTB) je že enkrat v 2014, v mesecu oktobru, zoper Mejo Šentjur, d. d., sprožil upniško prisilno poravnavo po ZFPPIPP z namenom izsiljevanja določenih zavez družbe, ki ji je sledila Pogodba o finančnem prestrukturiranju (MRA), po kateri je morala družba Meja Šentjur, d. d., določene prej neobstoječe ali kvalitativno drugačne terjatve priznati upniku DUTB, drugače bi družba in s tem njeni zaposleni (cca. 65) pristali v stečaju. Navedeno je DUTB izsilil na način, da je (ponovno) imenoval sebi uslužnega direktorja Meje Šentjur, d. d., ki je priznal vse utemeljene in neutemeljene zahtevke DUTB. Prav tako je DUTB v nadzorni svet družbe imenoval svojo zaposleno (predsednico g. Andrejo Kranjc) in g. Zorana Lična (prej zaposlen na PBS, d. d., sedaj Pošta Slovenije, d. o. o.), ki sta družno potrjevala vse (tudi nepravilne) odločitve direktorja ter tudi sama neposredno sodelovala pri izčrpavanju družbe Meja, d. d. Za navedene usluge so bili sodelujoči akterji tudi bogato nagrajeni; bivši direktor g. Roman Gregorn s plačo 13.015,00 evrov bruto mesečno v obdobju 6 let (cca. 930.000,00 evrov); nadzorniki pa z lepimi nadomestili (cca. 126.000,00 evrov) v obdobju 6 let. Zakaj bi v družbi z letnim prometom 10 milijonov in kvazi visoko zadolženostjo tako bogato nagrajevali člane organov vodenja in nadzora!? Je bilo treba plačati določene usluge ali si zagotoviti dodaten zaslužek?
  • DUTB je znotraj veljavnega MRA ves čas »poizkušal olastniniti« družbo s spremembo (tudi neveljavnih) terjatev v kapital, vendar pa zaradi lastnih napak in nesposobnosti končnega cilja niso dosegli, to pa jim je sodno preprečeval tudi manjšinski odgovorni lastnik delnic, dokler ni »zašel v stečaj« in je vodenje prevzel g. Miha Mušič. Zanimivo je, da g. Miha Mušič nastopa v tovrstnih vlogah kot »dežurni« upravitelj z velikim vplivom na sodišče, posebej na sodnico Barbko Zupan Cimperman celjskega sodišča, ko dobesedno prepisuje in slepo sledi zavajanjem s strani imenovanega upravitelja.
  • Kljub »pravnomočno zaključeni« zadevi s prodajo delnic Meja Šentjur, d. d., novemu lastniku Altius, d. o. o., je DUTB na izdano soglasje stečajnega upravitelja PSZ, d. d., k prenosu delnic (sklep sodišča z dne 25. 9. 2020) ponovno vložil pritožbo z namenom zavlačevanja vpisa pri KDD (postopek se je pravnomočno zaključil 22. 10. 2020). Prepričanje DUTB je bilo, da bo dražba razveljavljena.
  • Takoj po pravnomočnosti prvega sklepa stečajnega dolžnika in sodišča (23. 9. 2020) je DUTB vložil na sodišče v Celju predlog za upniško prisilno poravnavo z namenom, da bi ponovil podobno zgodbo kot leta 2014-2015, ne glede na dejstvo, da pravno formalno terjatev DUTB še sploh ni zapadla, saj še niti ni potekel rok za izpolnitev obveznosti po splošnih pravilih OZ. Še več, DUTB sploh ni poizkusil izterjati terjatev do Meje, saj potem ne bi mogel onemogočati delovanja družbe in izsiljevati ostalih spornih terjatev. Zakaj ravno 23. 10. 2020 – takoj po pravnomočnosti sklepa o prenosu delnic na novega lastnika!?
  • Vložena prisilna poravnava se nanaša celo na 13,5 mio evrov dolga, pa čeprav je DUTB vse terjatve do družbe na javnem razpisu v letu 2019 prodajal za izklicno ceno 5,3 milijona evra, kar je v skladu s konsolidiranih bilanco na dan 30. 8. 2020 in z revizorjevimi poročili. Več kot očitno je želja in volja DUTB, da se protipravno, z izkrivljanjem dejstev in prikrivanjem dejanskih okoliščin ter nemožnostjo sodelovanja novega lastnika ponovno »olastnini« družba, ki ima vzdržen denarni tok in zdrave bilance, vendar želijo z evidentno zlorabo pravic in kaznivimi dejanji uresničiti ali sanirati svoje napake iz preteklosti. Družba je na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imela večjo količino likvidnih sredstev na računu, ni zamujala s plačili upnikom itd., torej je bila v celoti solventna družba. 
  • V postopku preostalih delnic, prodanih na isti dražbi, dne 16. 6. 2020, s strani družbe Dakont, d. o. o., v stečaju je Višje sodišče sklep, enak tistemu z dne 22. 9. 2020, izdalo šele 30. 9. 2020, vendar do 15. 10. 2020 ni bil objavljen, do današnjega dne pa stečajni upravitelj (g. Mušič, ki je hkrati upravitelj v prisilni poravnavi Meja Šentjur, d. d.) še ni podal predloga za preknjižbo v KDD. Zakaj tega upravitelj ni naredil še do današnjega dne, kljub pozivom s strani lastnika delnic?
  • Tedanji direktor g. Roman Gregorn (do 5. 10. 2020, ko je odstopil ob bogati odpravnini) je 25. 9. 2020 sklical skupščino družbe z datumom 26. 10. 2020 z edino točko dnevnega reda – zamenjava članov nadzornega sveta.
  • Kot posledica pravnomočnega sklepa sodišča o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe je tedanji direktor Meja Šentjur, d. d., g. Roman Gregorn (30. 9. 2020) imenoval prokurista družbe (g. Božidarja Vukašinoviča), ki je tudi zakoniti zastopnik družbe Altius, d. o. o., ki je priznani imetnik delnic Meja Šentjur, d. d.

Povedano drugače, več kot jasno je, da si upnik (DUTB) ni želel Altius (lastnik delnic) za delničarja, vseeno pa je z največjim veseljem pobral njegovo kupnino iz stečaja PSZ, d. d. Meja Šentjur, d. d., je bila več kot očitno v vmesnem času od prve upniške prisilne poravnave (2013) pa do sedanje (2020) sposobna neovirano poplačevati obveznosti DUTB z visokimi obrestmi, dokler je nad njo bdel DUTB neposredno, z novim imetnikom delnic pa se po mnenju DUTB vse spreminja, čeprav je DUTB za nesporen del svojih terjatev do  Meje Šentjur, d. d., prezavarovan!

Je pa dejstvo, da je namen in želja DUTB poleg zgoraj navedenega izražena tudi v njihovem prikazu nasprotnih dejstev, saj navajajo, da ima DUTB odgovornost skrbnega ravnanja s svojo lastnino (sicer napisano v navednicah). Le-to pa ni slučajno tako izpovedano, saj je njihov namen jasen in tega tudi ne skrivajo in se tako vedejo. Res pa je prišlo vmes tudi do »neželenega« dogodka, ki jim je prinesel dodatnih 600.000 evrov kupnine, vsekakor pa ne dovolj, da bi se odpovedali lastniškemu upravljanju z družbo Meja Šentjur, d. d. Zakaj!?

Razlogov je več, eden je tudi v tem, da se neprimerljivo bogato nagrajujejo neposredni upravljalci z družbo (toliko o skrbnem gospodarjenju), mnogo je »prisesanih« svetovalcev in pomočnikov, vsekakor pa ne gre spregledati dejstva, da Meja vse to zmore poplačati, pa še vedno eksistira. Vsekakor je zanemarjeno gospodarno poslovanje s skrbjo za zaposlene in živali v intenzivni dejavnosti, kot jo opravlja Meja oziroma je prednost posvečena bolj drugim interesom.

Dodatno pa je zanimivo izpostaviti tudi trditev o egalitarni skrbi DUTB za pravice upnikov brez agresivnih ravnanj, ki bi izboljševala položaj posameznega upnika. K temu sodi verjetno (skrbno) izboljševanje lastnega položaja z odkupom terjatev in s tem zmanjševanjem vloge preostalih upnikov. Ali je to potrebno zaradi enovite želje in volje po upravljanju ali morebitne skrbi, da bi jim kdo ugovarjal pri doseganju zastavljenega cilja DUTB? Zagotovo pa je (prekomerna) skrb izražena tudi na način, da se onemogoči lastnika delnic Meja Šentjur, ki je hkrati upnik družbe. Zakaj že!?

Vsekakor je treba jasno zavrniti sprenevedanje in zavajanje DUTB, da sedanji lastnik delnic Meja Šentjur, d. d., ovira oziroma preprečuje prestrukturiranje družbe. Resnica je spet zanimivo popolnoma diametralno nasprotna, sploh če izhajamo iz pomena besede prestrukturiranje in njegovega dolgoročnega namena. 

Sedanji lastnik delnic ima dolgoročno strategijo in izdelan načrt, ki je bil DUTB tudi predstavljen. Mogoče pa iz tega izvira želja po absolutnem obvladovanju Meje Šentjur, d. d. So morebiti na DUTB odgovorno in skrbno spoznali, da ima ta družba potencial!? So morda doumeli, da bi bilo možno to »predati« komu, ki obvladuje DUTB brez kupnine (saj so jo že prejeli od naivnega kupca na javni dražbi)!? To so vprašanja, ki naj bi jih v prihodnje raziskovali mediji in organi, ki imajo pri tovrstnih ravnanjih pristojnosti. Ali bo temu res tako, pa je v veliki meri odvisno tudi od sodišča, ki je doslej v celoti sledilo volji in namenom DUTB. Ali je to naredilo v skladu s pravnimi normami ali ne bo odločala instanca, dejstvo pa je, da isto sodišče z istimi akterji v krajšem časovnem intervalu odloči popolnoma različno – zanimivo, pri isti pravni normi!?

Po portalu DOSJE