Hladnejši dnevi, širjenje okužb in vikend sovpadajo s porastom dogajanja na družbenih omrežjih. Branje različnih komentarjev in objav mnogim požene kri po žilah. Kri po žilah pa nam lahko požene tudi statistika dnevno obolelih za razmeroma novim virusom, ki je seveda prikaz enormnega porasta, v mnogo širiših okvirih.
Z mirnostjo in premišljenostjo se, kljub družbeni situaciji, soočamo z odsotnostjo vpogleda vase. Za stanje v katerem se nahajamo ne iščemo vzrokov v sebi, pri sebi, v svojih ravnanjih, v svojih dvomih, v širjenju nepreverjenih informacij, v zavajanju, v argumentiranju nečesa za kar nismo izurjeni… Ne. Za situacijo bo znova kriv nekdo, po možnosti oseba z imenom in priimkom: morda vlada, šef, sosed ali celo tašča…
Petkovi protesti tečejo dalje, čeprav so se vsebinsko izpeli, da o varnostni komponentni ne govorimo… Izpele so se pripovedi, da virus ne obstaja, da teorija zarote deluje za nekaj ali nekoga v ozadju, da barbarsko rjovenje (ali pa repanje) smeši posameznike, ki imajo morda zaradi lastnih ambicij povsem drugačno agendo…tokratna statisika kaže drugo plat. Stičišče vrha vseh zarot pa so trenutno dosegli testi, ki so zagotovo prirejeni ali pa napačni. Kakorkoli želite. Vse skupaj se zdi kot slaba predstava »slepih, naivnih miši« s širšim pomenom. Komfort lastnega načina življenja očitno enostavno pomeni preveč, da bi ozavestili družbeno nevarnost v kateri se nahajamo. Preveč, da bi se zavedali, da naše ravnanje vpliva na zdravstvo, na delavce v tem sektorju, na celotno gospodarstvo… Ne le slovensko, tudi evropsko.
Ravno pred nekaj dnevi sem se spraševala od kod izvira uporniški duh Slovencev. Je to zato, ker smo bili toliko let pod tujo oblastjo, ali zato ker smo razmeroma mlada država? Smo resnično drugačni od cele Evrope? Zakaj kot popek sveta ne zmoremo doumeti, da je virus čezmejen; torej se ne dogaja samo nam… Kako lahko drugod po svetu »razumejo«? Odgovora na to nisem našla, pa vendarle se je razumevanju trenutne situacije najbolje približala znana bioterapevtka. Oseba, ki jo spoštujem, ki me v svojih razmišljanjih velikokrat navdihuje… v skupinskem pogovoru je omenila, da Slovenci ne znamo spoštovati avtoritete in da je to izziv naše prihodnosti. Pred nami so, kot kaže, spremembe, saj se bomo morali naučiti izhajanja iz širšega dobrega in ne zgolj iz lastnega koristoljubja. Vase, nase, zase. Ne. Svoboda nekoga se konča tam kjer se druga začne. Golorazumsko dejstvo. Torej, če ne želiš nositi maske, je to lahko tvoja odločitev, do trenutka, ko s tvojim početjem ne ogrožaš in ne posegaš v svobodo drugega. Izhajanje iz individualizma je postala stalna praksa novodobnosti, pri čemer pozabljamo na širše dobro; za naše starše, naše stare starše, za naše gospodarstvo in zdravstvo. Virus je zato poslan z jasnim namenom; ne le iz Kitajske, morda celo iz neba.
Na tem mestu se velja vprašati o izvoru uporniške frustracije… Je morda res, da izhaja iz nas samih, naše notranjosti in iz lastnega nezadovoljstva? Gre za deficit ljubezni, morda iz pomanjkanja pristne, starševske ljubezni? Če slednje drži, potem uporniki iščejo nekaj iz česar se lahko napajajo; nekaj ali nekoga kar lahko kritizirajo…svoje zatočišče najdejo v jezi in agresiji, ponovno pod pretvezo, da so aktivni, da so drugačni, da niso čreda… Kolektivna agresija pa se širi enako hitro kot virus. Tako ni pomembno ali vladajoči delajo za družbeno dobro, ali opravlja svoje delo 24/7… pomembno je, da se z agresijo prikriva dobro delo in širi negativo. Pomembno je kritiziranje, ker je to del svobode. Pomemben je upor; z rokami in nogami. Pomembno je, da se vedno išče krivca za stanje v katerem smo, saj sem pomemben zgolj jaz, moja svoboda, moj način delovanja, moje življenje….
V Sloveniji pa je svobod, načinov delovanj in razmišljanj več kot dva milijona; tako različni so tudi pogledi na COVID-19. Ljubljana ne definira cele Slovenije. Z medsebojnim spoštovanjem, sprejemanjem in neobsojanjem bomo lahko na družben ravni premagali tudi to krizo. Trenutno je zapiskal rdeči alarm zaradi širjenja agresije, sovraštva in nesprejamnja….to je povsem logično dejstvo, ki se ga ne želi sprejeti.
Šele takrat, ko bomo širše sprejemali dobronamernost (torej izključili zarote), si z razumevanjem zaupali, bodo številke začele padati. Izkoristimo ta čas za razmislek pri sebi o tem kako ravnati danes in jutri…zato da bomo kmalu lahko zaživeli (skoraj) tako kot pred izbruhom pandemije. Učimo se iz dosedanjih napak, saj nam bo ta proces koristil tako na individualni, kot na družbeni ravni.
