Kaj prinaša Kriza?
V današnji družbi je eden največjih težav ujetost v »rutinske« tire in, ker zaradi oholosti procesov, administracije in zakonodaje, predvsem pa zaradi »zaspanosti« ljudi ne moremo narediti sprememb, ko začutimo da se je potrebno prilagoditi na nove »svetovne« tokove, nastopi kriza, ker enostavno pademo pod težo sprememb, namesto, da bi jadrali na valovih. Tako v prispevku predstavljam, kaj pomeni v prihodnosti, prilagoditi se krizi!
Zadnjih 15 let nam je pokazalo, da ne moramo več računati na stabilnost delovanja narave, gospodarstva, družbe in ljudi s katerimi živimo. Uporabil bom neštetokrat izgovorjen rek: »Sprememba je edina stalnica!«. Torej naučiti se bomo morali živeti v Dinamičnem okolju. Vsako dinamično okolje, pa pomeni, da moramo mi sami ostati stabilni, pa ne stabilni v smislu, ostati trden, kakor kamen-kost, kot smo se igrali igric v zgodnjem otroštvu, temveč pomeni vesčas iskati ravnovesje v sebi, da smo stabilni na spremijajoče se okolje. To sedaj ne pomeni, da bo vodstvo moralo delati še več na razvoju kadra, temveč se bo moral generalno spremeniti gledanje na zaposlovanje in na odnos do samega sebe.
S tem, ko podjetje zaposluje s statusom za nedoločen čas, si res zagotovi neko stabilnost, a hkrati v ljudeh »ubije« kreativnost in življenje. Ljudje se umestijo v določene tirnice in po tej rutini živijo desetletja. Rutina pa je največja vzpodbudnica krize. Hkrati pa se bodo ljudje vedno bolj morali zavedati samega sebe in svoje vrednosti in biti vesčas aktivni, da ne »zaspijo« v življenju.
Kaj v resnici to sedaj pomeni?
Podjetja postajajo nekevrste »banke« z različne vrste kapitalom. In vsi se bomo morali začeti zavedati, da mi od različnih podjetij, kupujemo ta kapital, denar, znanje… druge materialne dobrine. Torej podjetje od zaposlenega »kupi« njegove sposobnosti, on pa od nje kapital, ki ga potrebuje. Zato je pomembno, da se ljudje začnejo zavedati, da niso nenadomestjivi a hkrati se bo moral sistem nagrajevanja oz. plačila v podjetjih spremeniti. Seveda, bo vse spremembe morala tudi omogočiti država oz. sistem in tudi sama v popolnosti spremeniti sistem dela. Torej gre za drugačno gledanje na zaposlene in ne več zaposlovanje za nedoločen čas, predvsem pomebno je da se moramo zavedati, da prihajamo v digitalno družbo in bodo podjetja imela vedno manj zaposlenih ljudi. To ne pomeni, da bo sedaj posledično več nezaposlenih. Pomeni, da bo vedno več samozaposlenih, ki bodo delali točno tisto, kar jih veseli in tako se bo kvaliteta življenja počasi začela spreminjati.
Če bomo hoteli sprejeti nova pravila in se ne zanašati samo na držvo, bomo ljudje pri sebi morali narediti zelo veliko. Predvsem sebe postaviti na prvo mesto, pomeni, da si moramo začeti postavljati osebne cilje na prvo mesto in poslovne oz. statusne šele na drugo mesto. Seveda ni to enostavno, če smo nekaj stoletij živeli tako. Je pa nujno, če ne želimo biti še večji ujetniki.
