Kolumna

Kaj je sploh Cilj, Slovenije?

V kolikor nekdo želi voditi Slovenijo v »zdravo« prihodnost, mora nekdo dobro poznati potrebe in potenciale njenih prebivalcev.

Pa jih?

A sploh vemo, kdo smo Slovenci?

Velikokrat rečemo, da smo Slovenci, tihi, negostoljubni, zaprti vase… čeprav nas tujci poznajo popolnoma drugače. Enak pojav srečamo, kadar nekdo govori o naših partnerjih ali starših, kje hitro ugotovimo, da najbližjih sploh ne poznamo, čeprav z njimi živimo.

Če pogledamo, z zelo močnim mikroskopom v naš DNK, bomo videli, da imamo zapis »mogočnih« bojevnikov. Eden od dokazov je lahko to, da smo se toliko stoletij »ohranili«, kljub vse mogočnim napadom.

Najbrž se boste vprašali, ja kje so sedaj ti bojevniki, ki mrko gledajo v tla, ko ga pozdraviš in zakaj si nihče ne zbudi (to kar spremljamo ob petkih, ni zbujanje, to je … tisto, ko rečeš še 5 minut, preden ponovno zaspiš). Ko smo se Slovenci zbudili, smo morali biti res potisnjeni v zid. In to je ena od »prekletstev« Slovenije, mislimo, da moramo vse na težko, na trdo, da nismo za nič dobri, da ne moremo biti samosvoji, temveč vedno paziti, kaj bodo drugi rekli…

Slovenci zadnjih nekaj desetletij nismo imeli cilja, smeri, kam želimo iti. Samo med sabo nismo našli voditelja, ki bi znal postaviti cilj, zato so nam ga vedno postavljali tujci. Edini cilj, ki smo ga dejansko imeli, je bilo, da smo samostojni, kar nam je 2004 sicer uspelo, pa smo se potem ponovno zaprli in vsak dan vedno bolj zapirali z visokimi ograjami…

 

Torej če se vrnem nazaj! Ker Slovenci skozi stoletja nismo imeli pravega cilja, smo pristali na cilj: Bojevati se! In to je bil naš edini cilj, da smo preživeli.

Danes pa več ne potrebujemo boja, ker smo utrujeni od stoletnih bitk, danes potrebujemo bitko za novim ciljem. Veliko bolj nežne in mehkejše pristope, predvsem pa se moramo skupaj začeti zabavati, ne težiti drug drugemu.

 

Kako sploh izoblikovati cilj?

  • Cilj mora biti postavljen, vsaj za 100 let naprej, zato da več ne ustvarjamo kratkoročnih pričakovanj, temveč, da si naše glave odpočijejo od neprestanih pritiskov.
  • Cilj mora temeljti na potecialo znotraj meja in naših zmožnosti.
    • Naprimer: ne moremo se iti množičnega turizma, lahko se gremo butični turizem, ampak to pomeni, višje cene, višja stopnja storitev, večja dodana vrednost, tako da tisti, ki te storitve nudijo, tudi temu primerno živijo.
    • Drug primer: Slovenci smo izvrstni inovatorji, zato lahko še naprej razvijamo butično obrt z visoko dodano vrednostjo. Vsa večja prozivodnja, pa se lahko zgodi v državah, ki imajo zato potencial.
    • Tretji primer: Slovenci imamo največ svetovnih prvakov na 1000 prebivalcev na svetu, pomeni, da lahko postanemo odličen poligon za izobraževanje vrhunskih trenerjev…
    • … to je samo nekaj primerov in med tem boste nekateri dejali, pa saj vse to imamo, in delamo na tem… ja res imamo, vendar želimo vse naenkrat. Želimo biti turistična destinacija za miljone ljudi, a hkrati želimo lepo in zeleno Slovenijo… Trenutna težava je, da je vse preveč razdrobljeno.
    • Ustvariti bi morali krovni cilj npr: Želimo biti butična dežela z veliko dodano vrednostjo na vse storitve in izdelke, ki so narejene v Sloveniji.
  • Šele, ko bo ta cilj jasen, potem temu primerno napišeno zakonodajo in uredimo vse podporne inštitucije. V praksi pomeni, da na novo sestavimo državo, kjer je cilj, da so državne funkcije in inštitucije zaradi državljanov in ne obratno!
  • Predhodno bi bilo narediti nek svet »modrecev«, katere imenuje aktualna vlada, vendar ni vezan na mandat vlade in je popolnoma neodvisna inštitucija, kot neke vrste sodišče, vendar cilj tega organa je pripraviti cilj in strateške dokumente. To ne sme biti javno naročilo, niti plačana funkcija. To mora biti povračilna funkcija tistih, ki so svoje uspehe dosegli zaradi države same, sestavljena iz zelo različnih ljudi, ki segajo do skoraj vsakega gospodinjstva v Sloveniji.

 

Torej če pogledam sedanje stanje, lahko rečem, da smo Slovenci tik pred izmurtjem, do vratu smo že v »živem pesku«, zato ne smemo skloniti glave. V tem trenutku potrebujemo »Trdo« roko, da po vojaško pridemo na suho in varno stran. Ampak hkrati mora biti dovolj modrosti, da se oblikuje takšno neodvisno telo, katere funkcija bo v prihodnje za skrb strategije do željenega cilja. Aktualna politika, pa bo bolj skrbela za izvrševanje strategije.

 

*- če ste se med tekstom ukvarjali s slovničnimi in tipkarskimi napakami, nikoli ne boste videli dalje od danes.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Poglejte tudi
Close
Back to top button