Quantcast
Informer
Spletni posrednik informacij

Evropski poslanec Andrej Kovačev izzval Tanjo Fajon in omenil grozovitosti Titovega komunizma v Hudi jami

0

Gospa Fajonova je za mano, zanima me, ali je za vas zgodovinska provokacija za Slovence, če povem tudi nekaj o grozovitostih Titovega komunizma o Hudi jami na primer,” je bolgarski poslanec iz vrst stranke EPP Andrej Kovačev vprašal poslanko S&D Tanjo Fajon in namignil, da se lahko nekako povleče vzporednico med zgodovinskimi dogodki tako našega kot tudi njihovega naroda.

 

Kovačev trdno stoji za stališčem: “Da, širitvi na vse države Zahodnega Balkana in ne, laži, sovraštvu in diskriminaciji.” Po njegovih besedah namreč mnogo bolgarskih državljanov, ki izvira iz Republike Severne Makedonije živi v strahu, nanje pa tudi pritiskajo, naj se med prihajajočim popisom prebivalstva ne registrirajo kot Bolgari.

Evropski poslanci so podprli evropsko prihodnost držav Zahodnega Balkana, danes poroča STA. V poročilih o napredku in resolucijah so Albanijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Kosovo pozvali, naj se še naprej osredotočajo na reforme na ključnih področjih, kot sta vladavina prava in učinkovito delovanje demokratičnih institucij, so navedli v parlamentu. Evroposlanci so se zavzeli tudi za čim prejšnji začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo, saj v poročilu ugotavljajo, da stalno napreduje pri sprejemanju potrebnih reform. Severno Makedonijo in članico unije Bolgarijo so pozvali k razrešitvi dvostranskih vprašanj. V današnji razpravi o širitvenih poročilih je sodelovala tudi slovenska evroposlanka Tanja Fajon (S&D/SD), ki je vodja parlamentarne delegacije za Srbijo. “Širitvena politika unije je temelj stabilne in povezane Evrope. Ni več časa za izgovore, opravičila, politično izseljevanje, neiskrenost, neizpolnjevanje obljub. Države Zahodnega Balkana so del Evrope in skupaj nosimo odgovornost za napredek in razvoj svoje celine,” je poudarila.

Evropski poslanec iz vrst stranke EPP, ki prihaja iz Bolgarije, Andrej Kovačev je v svojem govoru na razpravi o Poročilu o napredku Severne Makedonije dejal, da so naklonjeni širitvi, ker so prepričani, da je to najboljši način za čim hitrejše premagovanje strašnih posledic komunizma. Še vedno je v sedanji republiki Severni Makedoniji diskriminiran vsak, ki odkrito izjavi o svoji bolgarski identiteti in poreklu. Zgodovinska resnica je tabu in vsak, ki jo odkrito deli, je izpostavljen pritiskom, žalitvam in diskriminaciji. “Gospa Fajonova je za mano, zanima me, ali je za vas zgodovinska provokacija za Slovence, če povem tudi nekaj o grozovitostih Titovega komunizma v Hudi jami na primer,” je vprašal Fajonovo in nadaljeval, da težava ni v kulturnozgodovinskem sporu, temveč v teptanju temeljnih demokratičnih pravic s strani kandidata, kot je pravica do svobodnega izražanja brez strahu pred negativnimi posledicami. Več kot 130 tisoč je bolgarskih državljanov, ki izvirajo iz Republike Severne Makedonije, kot del bolgarske zgodovinske skupnosti, ki je do prihoda Titovega režima tam predstavljala večino. Ti ljudje živijo v strahu, nanje pritiskajo, naj se med prihajajočim popisom prebivalstva ne registrirajo kot Bolgari. Po poslančevih besedah je zadnji primer tega predstavnik Evrovizije. Njegov edini greh je bil, da je imel svoje bolgarsko poreklo. Sledil je val žalitev, groženj in poskusov odstranitve s tekmovanja. “Da” širitvi na vse države Zahodnega Balkana, “Ne” laži, sovraštvu in diskriminaciji,” je poudaril Kovačev.

predlog

Predlog spremembe stranke S&D ni bil izglasovan


Andrej Kovačev je sicer nasprotoval amandmaju, ki sta ga predlagala SD in Zeleni, in na koncu tudi ni bil izglasovan. Predlog spremembe 77a, ki bi obsojal “nedavne provokativne izjave bolgarskih državnih uradnikov o zgodovinskih vprašanjih v zvezi s Severno Makedonijo” torej ni bil sprejet, zato v paragrafu 77, ki sodi pod poglavje Regionalno sodelovanje in zunanja politika ostaja zapisano: “Obžaluje, da Svet ni mogel sprejeti pogajalskega okvira; z zanimanjem pričakuje hitro sprejetje pogajalskega okvira, da bi se izognili nadaljnjim zamudam in da bi se čim prej začela prva medvladna konferenca, s katero bi se kar najhitreje začela pristopna pogajanja; podpira vsa prizadevanja za spodbujanje dialoga, s katerim bi utrli pot izvedljivemu sporazumu; poudarja, da je namen Evropske unije preseči regionalne spore in težavno preteklost, da bi si prizadevali za boljšo, mirno prihodnost in dosegli skupno blaginjo.

Bolgarski veto Severni Makedoniji neodgovoren


Tanja Fajon je v imenu skupine S&D v svojem govoru dejala, da ni več časa za izgovore, za opravičila, za politično izsiljevanje, neiskrenost in neizpolnjevanje obljub. Države Zahodnega Balkana so del Evrope in skupaj nosimo odgovornost za napredek in razvoj naše celine. Preveč razočaranj smo doživeli na eni in na drugi strani v širitvenem procesu. In brez temeljitega preskoka v zavedanju, da potrebujemo drug drugega, nam bo spodletelo in škodo bodo čutili državljani, posebej mladi ljudje, ki danes množično zapuščajo Zahodni Balkan. “Poročila, o katerih danes razpravljamo, so uravnotežen in verodostojen pregled dveletnega dela v štirih državah. Vse so dosegle napredek na področju pravne države, temeljnih pravic, svobodnih medijev, v boju proti korupciji, a čaka jih še veliko dela. In danes mora biti naše sporočilo jasno: podpiramo države na njihovi poti v Evropsko unijo, a hkrati ne bomo pristali na popuščanje, posebej ko gre za spoštovanje vladavine prava in demokracije,” je dejala in vlade Evropske unije vnovič pozvala, naj izpolnijo obljubo in odprejo pristopna pogajanja za Albanijo in Severno Makedonijo. Državi sta izpolnili pogoje, je poudarila in dodala, da je bolgarski veto Severni Makedoniji neodgovoren. “Enostranski interesi, volilni koledar nimajo nič skupnega s kriteriji, ki jih mora država izpolniti. Zato pozivam, naj Bolgarija umakne veto. Zdaj je na preizkušnji verodostojnost Evropske unije. Kriza, ki je danes na obzorju, bo ogrozila tudi širitveni proces za ostale države,” je še opozorila.

Poročilo Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije


Čeprav je Bolgarija leta 2017 podpisala sporazum o dobrososedskih odnosih s Severno Makedonijo, Bolgarija še vedno blokira začetek pogajalskega procesa med Severno Makedonijo in EU, zlasti organizacijo prve medvladne konference. S politiko prisilne asimilacije in množičnega izgnanstva v osemdesetih letih so Turkom v Bolgariji odvzeli pravice v režimu, ki ga je vodil komunistični diktator Todor Živkov. Samo v obdobju junij-september 1989 je bilo prisilno izgnanih okoli 340.000 etničnih Turkov od Bolgarije do Turčije. To je bilo etnično čiščenje in ne prostovoljni odhod, kot je bilo takrat predstavljeno. Po mnenju analitikov pa se Bolgarija več kot sto let pozneje še vedno sooča z identitetno krizo in neuspehom “bulgarizacije” etničnih Makedoncev. Posledično si prizadeva najti zadovoljstvo v blokadi procesa začetka pogajanj med Severno Makedonijo in EU. Severna Makedonija je uspešen in preizkušen model demokratične preobrazbe države v 21. stoletju, zato morata tako EU, kot tudi tudi ZDA končati bolgarski “odvzem” Severne Makedonije. Bolgarija namreč z blokado integracijskega procesa severne Makedonije blokira integracijski proces vseh držav zahodnega Balkana v EU. Zaskrbljujoča je zlasti informacija, da Bolgarija načrtuje podobno blokado glede srbske poti v EU, so me drugim zapisali v poročilu Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, z naslovom “2021 Severna Makedonija: Povečani varnostni izzivi in ​​grožnje“.

Poročilo z levičarsko agendo?


V tem istem poročilu so sicer tudi zapisali, da burno politično dogajanje v severni Makedoniji ni posledica le dinamičnega političnega življenja, ki se v državi intenzivno odvija. Proti tej državi se namreč neprestano vodi tudi “hibridna vojna”, ki je trenutno  namenjena predvsem ministru za notranje zadeve Oliverju Spasovskemu, kar naj bi bilo del poskusa strmoglavljenja Zorana Zaeva in njegove vlade. Nadalje je zapisano, da so obveščevalne službe registrirale in locirale več kot 150 portalov, ki nenehno in vsak dan izdelujejo “lažne novice”. Zato vse zadeve, ki se dnevno proizvajajo v Severni Makedoniji, tako kot na proizvodni liniji, ne bi smele presenetiti. Glede na opravljeno raziskavo so štiri ločene mreže strani na Facebooku objavile besedila in vsebine, objavljene na ducat makedonskih spletnih straneh. To naj bi bilo povezano z družbo Adinamic Media, ki upravlja spletna mesta, ki podpira opozicijsko stranko VMRO-DPMNE. Družba Adinamic Media pa naj bi bila  povezana z madžarsko javno radiodifuzijo Magyar Televizo (MTV), ki podpira vodilno stranko Fidesz na čelu s premierjem Viktorjem Orbanom. Po prebranem se ne da izogniti občutku, da gre tudi v tem poročanju za neko levičarsko agendo, ki želi razmere v Severni Makedoniji prikazati tako, kot ustreza tej politični opciji, opozicijsko stran pa se želi prikazati že skoraj tradicionalno, kot nek podaljšek Orbana oziroma del “orbanizacije”. Iz tega razloga je verjetno v podobnem tonu treba prebrati ostalo vsebino poročila, torej z zavedanjem politične usmerjenosti avtorjev oziroma naročnikov.

Sara Bertoncelj

Foto Twitter/Demokracija
Izvor/Avtor Nova24.si